Mehika 2022

Rada potujem. Preostali člani moje družine malo manj. Nekateri so radi tudi (več) doma.  

Med božični prazniki smo bili v Mehiki - Yucatan. Potovali smo s Shappo. Zadovoljni. Organizirano potovanje prihrani kar nekaj časa pri organizaciji. Mi smo bili zelo veseli klimatiziranega kombija, ki nas je čakal pred hostli vsako jutro. Ostale stvari pa so potekale po objavljenem programu. 

Budimpešta 3.dan

Načrt 3.dan: Kip "svobode", Velika pokrita tržnica, Trg junakov, toplice Széchenyi, Mestni park, Trg junakov.

Vse dni našega potepanja po mestu nam je bilo vreme naklonjeno: sonce + jesenske temperature.
Z nahrbtnikom na rami in telefonom v roki smo se podali v tretji dan.

Po zajtrku smo se odpravili proti hribu Gellért kjer stoji Kip svobode. Pri vzponu smo našli lušto otroško igrišče in se vsaj eno uro igrali. Kip svobode so postavili leta 1947 v spomin sovjetski "osvoboditvi" Madžarske. Kip svobode je bil v obnovi, kar bo kdo gotovo v tem videl simbolni pomen.

Sledil je ogled Velike pokrite tržnice, ki smo jo našli v tretjem poskusu. Google Maps ni nič kriv, če uporabnik na zemljevidu označi kraj, kamor uporabnik misli, da hoče iti. Long story short - 2x čez Donavo, s tramvajem, podz
emno (=druga najstarejša podzemna železnica v kontinentalni Evropi, takoj za UK), avtobusom ... pa je Velika pokrita tržnica bila le kakšnih 300m od naše izhodiščne točke. 

V času našega obiska je bila tržnica precej prazna, odprtih je bilo nekaj trgovinic za nas turiste. In pod nosom smo se lahko obrisali za dobrim golažem (lušte sem dobila tu).

Končno sta otroka dočakala popoldne in obisk zdraviliškega kompleksa Széchenyi. Prebrala sem, da si je toplice obvezno ogledati, ker gre za največji zdraviliški kompleks v Budimpešti in eno največjih evropskih kopališč nasploh. Kopališče naj bi bilo priljubljeno tako med domačini kot med turisti. Hmmm, no v termalnem delu, kjer je v manjših bazenih zdravilna (stoječa) voda, so bili ljudje natlačeni kot sardelice. V zunanjem delu pa smo se drenjali v glavnem turisti. Otroka sta uživala , starša pa bi zagotovo toplice izpustila. Nama se je zdela predraga vstopnina za to kar so ponudili. Za 1913 so toplice bile top, od takrat pa do danes pa se zgleda ni kaj dosti spremenilo. Tisti vajeni slovenski toplic boste razočarani. Svetujem svoje brisače in vstop po 17.00 uri - cenejša vstopnina. 

Zadnji večer smo zaključili v Burger Marketu, kjer se je naš najmlajši končno pošteno najedel. :)

Budimpešta je zagotovo mesto prijazno družinam ter vredno ogleda. Ker si želimo ogledati še ostale evropske prestolnice, ne bom napisala, da se kmalu vrnemo. :)

Budimpešta 2.dan

Načrt 2.dan: Parlament, Čevlji na obrežju reke Donave, Margaretin otok in Csopa (Znanstveni center za otroke, tudi po duši)

Drugi dan Budimpešte je temeljil na spoznavanju javnega prometa. Člani družine so protestirali proti pešhondi. Kupili smo 24h karto za skupino (3300Ft), ki vključuje vse oblike javnega potniškega prometa - podzemna, trolejbus, tramvaj in avtobus. Google Maps nas je vodil od postaje do postaje - odlična navigacija. 

Budimpešta nima visokih stolpnic. Najvišja stavba je parlament (Országház), ki v višino meri natanko 96 metrov, kar predstavlja zadnji dve številki letnice, ko so se Madžari naselili na tem območju – 896. Višina tako predstavlja nacionalni simbol, ki ga gradbinci ne smejo preseči. Zgrajen med letoma 1885 in 1905. 

Spomenik "Čevlji" stoji ob reki Donavi ob parlamentu. Čevlji so postavljeni v spomin Judom, ki so jih ubili nacisti med drugo svetovno vojno v Budimpešti. Preden so jih ustrelili, so si morali sezuti čevlje – in danes skulpture čevljev predstavljajo vse, ki so izgubili življenje v tem mestu. 

Pot smo nadaljevali z ogledom Margaretinega otoka.

Otok Margaret je sredi Donave in ga povezujeta dva glavna mosta. Na začetku otoka nas je pričakala veličastna fontana, ki je v ritmu klasične glasbe ustvarjala impresivne vodne sekvence. Tudi če glasbeno točko zamudite, se je ob fontani vredno ustaviti in za kakšne pol ure "čilati" ob vodnih predstavah. Najeli smo štirikolesno kolo in prekolesarili celoten otok. Otroka sta "šofirala" ter se zabavala. Še danes sanjarita o teh kolesih.

Popoldan smo preživeli v otroškem znanstvenem centru Csopa (ala Hiša eksperimentov). Otroka sta uživala 100/h.

Večer smo zaključili z večerjo v gostilni s tradicionalno madžarsko hrano. Naš sin je bil spet lačen.

Budimpešta v 4ih dneh

Že nekaj časa sva se doma poigravala o obisku Budimpešte, saj jo opisujejo kot enega izmed biserov v nizu evropskih glavnih mest. Polovico letošnjih krompirjevih počitnic smo tako z družino (9 in 7 letnikoma) preživeli v glavnem mestu Madžarske.

Na netu sem poiskala nekaj blogov ter tako dobila okvirne usmeritve, kaj približno si lahko ogledamo v 4ih dneh, približen načrt ogledov, kakšno idejo za otroke. Pred odhodom mi je celo uspelo najti čas za knjižnico in si izposoditi dva vodnika po Budimpešti. Bravo jaz. Čeprav ... ves čas potovanja smo uporabljali GoogleMaps, oba vodnika pa sem samo prvi dan ogledov tovorila v nahrbtniku, potem pa me je le srečala pamet in sem ju lepo pospravila v kovček.

Iz Ljubljane do Budimpešte je približno 500 kilometrov AC. Madžarska AC je bila lepa, ravna in precej prazna. Šofer je večer pred odhodom uredil e-vinjeto, kar je super, saj takoj odpade še ena skrb in nepotrebna nalepka.

Namestitev sem našla na Bookingu tik pred zdajci. Do zadnjega dne smo držali pesti, da otroka ne pristaneta v karanteni. Izbrala sem apartma z odlično lokacijo v samem centru Pešte. V samem mestnem jedru parkiranje ni vključeno v ceno namestitve. Hoteli računajo od 15-20€/dan. Možno je tudi parkiranje na ulici.

V mestu precej dobro deluje javni promet, ki vključuje avtobuse, trolebuse, tramvaje in podzemno. S pomočjo GoogleMapsa smo se z lahkoto premikali po mestu. Vozovnico smo brez težav kupili na najbližjem avtomatu. Kupili smo 24/h skupinsko karto (max 5 oseb), ki je bila za nas najugodnejša;  3300Ft (1€=280Ft). Možno pa je kupiti tudi posamezno vozovnico, komplet 10.vozovnic itd.

Naši prvi dnevi potovanj se navadno začnejo z zamudo. In računati, da bomo pravočasno šli od doma, še prej pa vse spakirali, pospravili, se najedli ter si že prvi dan na ciljni destinaciji kaj ogledali, pri nas žal ne pride v poštev. Zato smo si raje podaljšali samo pot potovanja in se po nasvetu znanca Madžara peljali do Budimpešte čez Blatno jezero in si ogledali mestece Balatonfüred. "Madžarsko morje" smo prečkali z manjšim trajektom na Tihanyski polotok, sama vožnja pa je trajala 10 minut. Lušno, zelo, sploh za otroke je bilo posebno doživetje. Popotniki svetujejo tudi ogled kraja Tihany, in ga opisujejo kot najprivlačnejši kraj ob Blatnem jezeru, ki slovi po svojih znamenitostih in po pokrajinski lepoti.

V Balatonfüredu smo si pretegnili noge, imeli pozno kosilo in se po promenadi sprehodili ob jezeru. (Seveda smo nekje vmes mrzlično iskali bankomat, se jezili, zakaj Madžari nimajo €, poskušali razvozlati madžarska navodilo za plačilo parkirnine na parkomatu, se še malo jezili, zakaj ne morejo dodati angl.prevoda ipd.)

Google Maps nas je v večernih urah pripeljal do hotela. Sprva smo se spet malo jezili, saj nas je vozil po labirintu ozkih ulic. Receptor v hotelu pa je bil presenečen, da smo se uspeli pripeljati do njih, saj drugim gostom to zaradi protestov ni uspelo.

Načrt 1.dan (peš): - Budapest eye (kolo), - Bazlika Sv.Štefana, - prečkanje reke Donave čez verižni most (Szécheny lánchíd), - Budimski grad na grajskem hribu (Várhegy), Fisherman’s Bastion, Matijeva cerkev (Mátyás templom), - večerna vožnja z ladjico po Donavi

Prvi dan smo bili še polni energije, spočiti in pripravljeni na nove dogodivščine. Zato sem člane družine spodbujala (beri: silila) k hoji in ogledu "must see" znamenitosti. V mestu je bilo malo turistov (? corona, letni čas) in zato gneče na ogledih ni bilo. Žal nisem nikjer zasledila, da je Verižni most zaprt zaradi prenove, ki naj bi trajala 3 leta. (vsaj tako je razložil turistični delavec in se pri tem dvomljivo nasmehnil). Ker nam je pred nosom ušel še "taxi boat" čez Donavo, smo se odpravili peš preko najbližjega Elizabetinega  mosta (Erzsébet híd). Že malo utrujeni smo nato še ugotovili, da je vzpenjača na grajski hrib zaprta zaradi obnove. Na željo otrok smo zato najeli "ala golf bus" (Official Budapest castle bus), ki nas je peljal do širih glavnih znamenitosti: 1 - Matijeva cerkev in Fishemans Bastions, 2 - Buda tower, old town, 3 - Buda castle in 4 - Castle garden bazaar. Nasvet: po isti poti bi se lahko peljali tudi z javni avtobusom za bistveno ugodnejšo ceno. Ampak javni potniški promet je bil na programu šele drugi dan. :) 

V Budimpešti smo šli v Italijanko restavracijo ocenjeno s $$$ z nezanimivim menijem, dobrimi in majhnimi porcijami. Zanjo smo se odločili, ker smo bili že zelo lačni in ker so stregli tudi pice, kar je nekaj, kar naš sin zanesljivo je. Izkazalo se je, da pečejo zažgane pice in je sin ni maral.

Še lačni smo prvi dan zbrali moči še za vožnjo z ladjo po Donavi. Nekje sem prebrala, da se zvečer sprehodiš ob reki in izbereš ladjo, saj vse ponujajo podoben aranžma. Mi takšne sreče nismo imeli. Izbire pri ladji ni bilo. Edina ladja v naši bližini je izplula s priveza 7. Razen meni se je ostalim zdela vožnja precej povprečna, saj je bil ogled z nasprotnega brega lepi kot z ladje. Otroka sta vožnjo celo označila za dolgočasno. Na ladji so imeli tudi v različnih jezikih pripravljene avdio posnetke o znamenitostih. Možu na misel ni prišlo, da bi se dotaknil, kaj šele nadel ponujene slušalke, ki so mu že na videz zgledale zamaščene. :)

doma

Smo doma. Zdravi in veseli ...starih/novih igrač. :)

Še vedno nas daje jet lag. Wiki pravi, da je Jet lag … is a physiological condition that results from alterations to the body's circadian rhythms caused by rapid long-distance trans-meridian (east–west or west–east) travel. 

Predvidevala sem, da bova midva imela največ težav s panjem. V praksi pa se je izkazalo, da ni tako. Že v Miamiju je bila prvih nekaj dni budnica ob 4.ih zjutraj. Doma pa tamaladva gledata risanke ob 2eh zjutraj in spita do poldneva. Počasi se vračamo na stare tirnice. Saj bo …

Trenutno uživamo poletne dni v Celju.

Houston

S kar malo težkim srcem smo se poslovili od prijateljev in zapustili Dallas. Črt in Žan sta celo malce pojokala.
Celotno potovanje je minilo brez težav in kakšnih (neprijetnih) posebnih komplikacij. Do zadnjega dne, ko nam je zagodlo vreme. Zaradi nevihte in strel, ki so bile bojda 8 km od letališča, delavci niso mogli naložiti prtljage na letalo in tako smo zamudili naslednji let do Istanbula. Prenočiti smo morali v Houstonu in počakati na naslednji let domov. Da je bilo še malo bolj stresno in naporno, so nam uspeli še pobrkljati datume prebukiranega leta. Letalski družbi med samo nista želeli komunicirati, tako da smo tekali po (ogromnem) letališču gor in dol. Uf, pestro in stresno.
Smo se pa lahko (ne po lastni želji) popeljali malo po Houstonu in si ogledali še en Space Center. Ta dan je na termometru kazalo 100°F (38°C) + vlaga, zato smo tudi izpustili botanične vrte, parke in vse druge oglede na prostem ter poiskali klimatiziran muzej.
Konec dobro, vse dobro.

po dallasu

Potepamo se po Dallasu. Vroče je tudi tu. Visoke temperature lažje prenašamo, saj ni tako lažno kot na Floridi. Domačini pravijo, da bodo temperature v prihodnjih mesecih lahko dosegle tudi 45°C.
Za Florido pa so nama rekli, da rabiš kakšno leto, da se navadiš na vlažno okolje. Je pa bojda faj za pljučka.
Zadnjih nekaj dni si ogledujeml znamenitosti, ki nam jih stric gugl predlaga.
Ogledali smo si Dallas Aquarium. Otroka sta uživala. Jaz pa sem malo vihala nos nad gužvo. Ko pa smo prišli do izhoda, sem šele videla, kaj pomeni gužva. Kolona ljudi, ki je čakala na vstop v akvarij, se je vila kot kača okrog zgradbe. In se neprestano podaljševala. Se splača zgodaj od doma. Ni šanse, da bi čakali.

Isti dan je Andrej našel še luškan pank (Klyde Warren Park), kjer sta tamaladva lahko počofotala med mini vodometi (splash pad). Poleg parka pa je parkiranih kar nekaj food truckov, kjer smo z veseljem pokosili.
V najhujši vročini smo se šetkali po Arboretum in botaničnem vrtu. Ni bilo niti piša vetra. Uf, nam je bilo vroče. ''Sweating as a pig'' je premil izraz. 😂 🐽

Bil pa je del vrta namenjen otrokom. Pripravili so jim različne tematske poskuse (veter, voda, sonce), igre, labirint... naša dva nista hotla stran.

Naslednji dan smo na Pioneer plazi našli okrog 70. bikov... kipov.

Danešnje dopoldne smo si ogledali Mandalay Canal, del poti peš in del z brezplačnim panoramskim vlakom. (Mandalay Canal Walk at Las Colinas)

Popoldne pa smo pobegnili pred vročino v muzej letal-Frontiers of Flight Museum. Znotraj muzeja so uredili še igrala za otroke. Super.