toti Maribor

Izpit prijateljice mi je omogočil obisk Maribora. Po doooolgem času sem si spet ogledala štajersko prestolnico.

Mi je zelo žal, ampak mesta sploh ne poznam. Nekajkrat mi je uspelo najti pot do znanega shopingcentra. Tudi Lent sem že obiskala. Spila kavo nekje v centru. Veliko let nazaj pa sem doživeta Štuk. In to med tednom. Ko smo še študirali v Ljubljani. Še vedno se spominjam vožnje z vlakom ... hihi, bilo je zelo zanimivo.
Torej, Maribor. PREkrasen. Presenečena sem bila nad vrvežem ljudi v mestnem jedru. Trebušne plesalke so očitno zaustavile številne mimoidoče. Vodička me je popeljala po prelepih ulicah in mi tako razkazala vsaj delček mesta. Sama pa sem imela možnost pofirbcat (in se skoraj izgubiti) po eni izmed mariborskih fakultet.

Nekje (upam, da kmalu) v prihodnosti se želim izgubiti v Mariboru.

bad day

A ste že kdaj zaspali na sončku?! Poleti. V najhujši vročini.
Ni ti jasno kaj se dogaja. Zdi se ti, da sanjaš. Odpraviš se proti morju. Veš, da je potrebno ohladiti glavo. Pregreto telo in mrzlo morje. Skok v vodo je nujen, vendar šokanten. Po telesu čutiš mravljince. Še vedno se ti (mi) zdi, da sanjaš ...

Kar te ne ubije, te naredi močnejšega! (prej moram pa še mal pojokat :)))))

noro poletje

... nekaj utrinkov ;-))))

potepanja je konec

Ekola, pa sem spet doma. Šment. Jaz bi šeeee ...

Ali se lahko morja, lenarjenja, plavanja, šotora, "različnih" sosedov, kuhanja kave na majhnem gorilniku, sončenja pod borovcem s knjigo v roki, ležalnika (brez katerega ne grem več na morje!!!) sploh kdaj naveličaš? Hm ... mislim, da ne.

Edina temna senca, ki kazi spomin na minuli teden - ni mi ratal najti niti urce za lovljenje rib. Tistih v morju mislim. Za ostale je bilo dovolj časa :)))). Pa drugo leto ...

odštevam ...

Moji hormončki so čisto podivjali. Zadnje dni sem prava tečka. Nič mi ni prav. Ugotavlja, da imam res ql prijatelje.

... da me prenašajo.

Mislim, da me lahko samo reši "trpljenja" samo še morje. :))))

... že odštevam.

nedeljski izlet

Moja prijateljica vedno najde kakšno zanimivo izletniško točko. V nedeljo sva se odpravili odkrival bogato duhovno, kulturno in naravno dediščino kartuzije Jurklošter in njene okolice. Notranjost kartuzije si je mogoče ogledati samo pod strokovnim vodstvom. Ujeli sva še zadnjih deset minut in za 2 ojra naju je prijazna gospa popeljala v čas Veronike Deseniške (kjer naj bi bila tudi pokopana).

Torej, če se boste potepali v okolici Rimskih Toplic, priporočam ogled kartuzije Jurklošter. Tudi okolica je zelo lepa. Našla sem luštno gugalnico in se nagungala za zadnjih deset let. :)))

pot

Za lažjo predstavo sem z rdečo označila pot po kateri sva potovala: Varadero, Havana, Vinales, Trinidad, Varadero, Matanzas, Varadero (letališče).

MATANZAS

Še zadnje poglavje o potepanju po Kubi.
MATANZAS. Mesto, zgrajeno na sugar money. Meni je bilo zelo simpatično. Fajn za raziskovanje in potepanje za zadnja dva dni. Po moje je uspešen pobeg iz Varadera mojim očem zakril prenekatero slabost. Prav tako smo imeli srečno z nastanitvijo. V LP smo našli simpatično Caso particular, ki se nahajala v samem mestne jedru.
V mestu mi je uspelo zapraviti še nekaj pesos nacional (1EUR=1,41 CUC, 1 CUC=24 NUP). Pofirbcat sva šla celo v nekaj trgovin.

A sem že omenila, da se na Kubi papirja po opravljeni toaleti NE meče v školjko?! Sploh pa ne kakšnih osvežilnih robčkov. Za to je namenjen koš ob školjki. Sprva je bilo malce čudno, ampak sem se hitro privadila. Čudno se je bilo na to navado doma spet privaditi. :)))

Darilca. Rum, cigare in kič (uhančki, verižice ...). Iz države naj bi bilo dovoljeno izvoziti 23 cigar brez računa (po novem baje več). Seveda sem jih imela veliko več. ... če so me domačini nasračkali še za neke natur cigare. Mi je pa žal, da nisem prinesla rajši še kakšen ekstra liter ruma. Njami ...
Pa brez majice z motivom CHE GUEVARE tudi nisem prišla domov ...

Še ena zanimivost. Ljudje na Kubi ne smrdijo. So izredno čisti. Kljub temu, da jim mila primanjkuje. Nekateri si oblačila dnevno operejo. Za njimi se ne vije vonj 100 let starega potu kot npr. pri nas. Tuširajo se večkrat na dan. Marsikoga bi poslala na Kubo na tečaj osebne higiene.

To je naslovnica LP. Gospoda z naslovnica zlahka srečate na ulici v Havani. Njegova zgodba v LP ni opisana. Ime mu je Rinaldo. Razen svojega imena ne zna povedati skoraj ničesar. V času najhujšega pomanjkanja periodo especial, ko se je Kuba odprla turistom, so intelektualno ovirane iz zavetišč spustili na ulice, da bi od tujca naprosili drobiž za preživetje, ki jim ga država ni mogla zagotoviti.
Rinaldo je od takrat na ulici. Ni mu hudega. S Chejevo baretko je kot magnet za fotoaparate in z miloščino zasluži bistveno več kot kateri koli univerzitetni profesor na Kubi. (to sem prebrala v PIL-ovem članku)

Ekola. To je bilo o Kubi vse. O prelepih in sexipilnih Kubancih pa na pivu. ;))))