imam elan

Po uspešni desetki imam ta teden blazen elan. Tečem vsak dan. Ali pa jo mahnem na "sosednji hribček"; vse za kondicijo in dobro počutje. Paše.

Če bi bila jutranji tip človeka, pa NISEM, bi izkoristila lepa jutra za tek in se tako tudi dodobra prebudila. Žal. Si pa želim, da ne bi vsako jutro (9-10) budilko najraje nekam zabrisala. Ne, z leti se moje spalne navade ne izboljšujejo.
Tečem torej zvečer. No, nič več. Ob petih je že tema. In jaz se bojim. Divjakov na cesti. Tistih za volanom in ostalih nepridipravov, ki se potikajo po samotnih cestah. Malo se hecam, ampak po temi mi je res zelo neprijetno teči. Zato si moram popoldneve splanirat, da ujamem še nekaj svetlobe za rekreacijo.
Se pa spomnim, da mi po Ljubljani ni bilo nikoli problem teči po temi. Zvečer sem se opravila na zrak (... v Ljubljani pa svež zrak; haha). Držala sem se pločnikov in se tako izognila drvečih norcev na cesti. Po drugi strani pa sem jih bila vesela, saj so mi dajali občutek varnosti. Nikol ne veš za katerim voglom te "kdo" počaka ... :-)))))

Že čakam na pomlad in daljše dneve.

čist mal še

Skoraj. Ampak res sem skoraj že pri koncu z delom. Jutri pobelim samo še dve fliki. hehe Čiščenje bom pa tokrat preskočila. Itak pride en stric še ploščice polagat (no, to bi se tudi splačalo naučiti; ga bom pozorno opazovala ...) in bo spet vse usrano. :-)
Še vedno pa ne vem kam z vso (odvečno) kramo. Našle so se vse izgubljene knjige, zapiski, zvezki in kopije še iz študijskih časov. Nekateri zapiski so bili pogrešani več let. Hmmm, nekaj papirja (še vedno preveč) bom obdržala. Ostalo pa - star papir??? Joj, me kar srce boli.

P.S.
Vsem potepinom po Londonu - lepe pozdrave!

še vedno belim

Jp. Dnevne sobe še vedno nisem poštimala. Žal.

Po treh dneh pacanja, delo ni več tako zabavno. Ampak kako bom pa "fušala" naokoli, če ne bom imela nič izkušenj?! Sedaj vem, da se stene, ki je bila že nekajkrat prepleskana, pač ne sme preveč namakat. Drugače odstopi.

Z leti sem v dnevni sobi tudi uspela uspešno skrivati različne praholovilce, svečnikov in ostali kič. Tega je za cel hodnik. Ideja je že padla. Podari Janezu Levcu. :-)))) But ... Veliko praholovilcev je podarjenih. In mi nekaj pomenijo. Tega se pač ne morem znebiti ali podariti.

Bom že našla rešitev ...

nategancija

Mogoče na servisih (za avtomobile) mislijo, da ženske nimamo pojma. Morda imajo prav. Vsaj kar se mašine tiče in ostalih malenkosti, ki se skrivajo pod pokrovom. Ampak medsebojne odnose, kulturo govora, vestnost in točnost imam(o) pa v mezincu. Vsaj teoretično. :-))))
Dandanes čakalne vrste in obvezno naročanje niso stalnica samo pri frizerju ali v zdravstvu. Po novem (vsaj zame) je potrebno na popravilo naročiti tudi avtomobile.
In sva se naročila. En teden prej. Ker pač avto nujno potrebujem, sem si zazihrala ustrezen termin. Popravilo naj bi trajalo približno eno uro, max. uro in pol. Na prazno, nepopisano stran velikega bloka je gospod zapisal datum, uro in ime. Da ne bi prišlo do kakšne pomote. Nikoli ne veš ...
Zjutraj me je zbudila budilka! Grrrrr ... Naj omenim, da sem na (zasluženem) dopustu! Ob 7.00 sem že stala v sprejemnici servisa. Kjer sem opazila novo "šolsko tablo". Na kateri je bil zapisan dnevni razpored dela. Verjetno zaradi večje preglednosti in (lažne) točnosti. Nekaj več kot 5 min sem čakala, da so avto "sprejeli", saj imajo tudi na Renaultovih servisih zelo veliko dela z birokracijo. Računalnik, papir, ena knjiga, druga knjiga, podpis na vsakem cegelcu ...
Ker sem na dopustu in sem vstala z desno nogo, sem se dala tudi prepričati, da počakam v času popravila doma (ki naj bi max.trajalo 1,5 ure). Errrr
In ker sem na dopustu ter dobre volje, sem se dala odpeljati domov. Z mojim avtomobilom.
Dopoldne je minilo. Z avtomobilom se nisem preveč obremenjevala. Tudi potrebovala ga nisem. Saj sem si samo zato vzela celo dopoldne frej. Ob pol dveh pa me je začelo rahlo skrbeti - delajo namreč samo do treh.
Ob prihodu na servis me konjiček še ni čakal na parkirišču. Gospodu za računalnikom sem se zdela nekoliko znana. Ampak je prvič slišal, da bi me mogel (nekdo) poklicati. Ko pa je taisti guspod začel panično iskati avto po dvorišču in delavnicah, so se mi naježili lasje. Bilo mi je jasno. Moj avto delavnice še od daleč ni videl. Celo dopoldne je sameval na dvorišču in čakal, da pride na vrsto. Mislim, ej ... Sledilo je sprenevedanje. Baje so celo dopoldne še popravljali avtomobile, ki so ostali v delavnici od petka. Zapihal je veter. In mi odpihnil dobro razpoloženje. Tokrat pa se nisem dala odgnati. Z surlo do tal in mrkim pogledom sem se postavila na sredino dvorišča in čakala. Eno uro. Natanko toliko, kot so mi obljubili zjutraj, da bo trajalo popravilo.
Aja, sem že omenila, da mi (ne še) tri leta star avto "pušča". Po novem lahko čofotam z nogami kar v avtu. Po vsakem nalivu. Pa če hočem al pa ne! In "taprjazni" guspod me je spet okrivil, da sem jaz kriva - ker avto ni bil dobro vzdrževan. Potem je pa počilo ...

P.S. In zakaj me bodo še videli? Ker jih imam že nagruntane in bom drugič "lajala" že ob prihodu.

resno razmišljam o menjavi poklica

Že nekaj časa govorim, da bom (v kratkem) poštimala dnevno sobo. Karnise, za katere upam, da se jih bo dalo zmontirat, imam. Zavese tudi. Televizija je še čist ok. Sofa pa me čaka še v trgovini.
V vseh teh letih mi je uspelo dnevno tudi malo "umazat". Stene so spremenile barvo. Same od sebe, seveda. Svoje so doprinesli še komarji, pajki in ostali mrčes, ki se uspešno skriva za omarami.
Ker je denarnica suha, malarji pa hudičevo dragi ali pa zelo nesposobni, sem se "mission impossible" lotila sama.
In tako prvič v življenju belim. Sama. Že cel ljubi dan. Bela sem od glave do pet. Foter je dal barvo, penzle in polno nasvetov. Potem pa hitro pobral šila in kopita. Popleskala sem strop in tri stene. Saj bi še četrto, pa se je zmračilo. V sobi pa danes ni luči. Kvaliteta mojega dela bo tako vidna šele jutri!
Če bom zadovoljna, bom resno razmislila o fušanju oz. popoldanski obrti (na črno, seveda). Zakaj pa ne?! Plače so itak u k. Zadnjič sta me čist zatolkla dva "pametnjakoviča" (ki sta zelo glasno razpravljala o denarju) na ulici z izjavo: "bla, bla ... si itak revež, če nimaš vsaj 1500 ojrov dohodka na mesec." Hudič je, da ga nimam.
Ampak me ne skrbi več. Po novem - belim!

važička

Itak, da sem važna. Kar sijem od ponosa.

Brez večje napora sem pretekla rekreativno desetko na ljubljanskem maratonu. Za tri minute mi je uspelo izboljšati lanski rezultat. Neuradni rezultati so že na netu. Ampak meni ni čisto jasno - netto, brutto čas?!?
Po koncu lanskega teka sem imela pobožne želje o enaindvajsetki. Tudi letos me je obsijala podobna želja nekaj minut pred startom in me je držala nekje do šestega kilometra. Pri osmem pa sem željo nekoliko preoblikovala - "bom drug leto raje izboljšala čas na desetki". hihi

Tudi letos sem pogrešala več "bobnanja" skupine The Stroj. Za energijo in zalet. Za dober start. Na cilju pa so me baje pričakali trubači. Očitno sem bila tako zaposlena s prehitevanjem in mahanjem, da sem jih preslišala. Žal.
Presenetila me je tudi gužva na progi. Dunajska je bila polna. Na srečo je cesta dovolj široka. Je pa res, da MP3-ja nisem potrebovala, še manj pogrešala, saj je bila množica tako zanimiva, da sem se z branjem zanimivih napisov na majicah in ogledovanjem prelepih zadnjicah hitro zamotila. :-))))))

Se vidimo drugo leto!

Če ne na progi, pa ob progi. Navijanje - zaželeno!

pripravljena (recimo)

Superge so pripravljene. Čokolada tudi. Nahrbtnih je poln najrazličnejših nepotrebnih in še bolj nepotrebnih pripomočkov, oblačil, plastenk vode .... Čip sem uspela zavozlati med vezalke. Frizura je nova. Testenine mi gledajo že iz ušes. S čokolado se spodbujam. Nasvet o počivanju upoštevam že cel dan. Kavč je danes moj najboljši prijatelj.

Priznam, malo me daje trema.

Samo še uro prestavim, si pripnem "številko" in že tečem.

Pričakujem vas ob progi!

zadirčna

Pravkar sem odtekla še zadnji krog pred nedeljskim "maratonom". No, rekreativnim tekom, če smo že bolj natančni. Jutri moram še veliko počivati (hehe), v nedeljo pa gremo!

Zadnja dva dni sem (bila) prav zadirčna. Priznam. Sestra se je šla pravkar relaksirat na jogo. Meni pa je prijazno svetovala, da naj grem mal na luft, ker sem tečna.

Počutim se bolje.
Kasneje bom pa sporbala še na drugih. :-))))))))))))))))

za dobro jutro

Pred leti (ziher enih pet let nazaj in več) sem veljala (in sem se tako tudi dojemala) za izredno točno in zanesljivo osebo. Kar si se zmenil z mano, je držalo. Tudi pri uri je bilo tako. Raje sem sama počakala kakšno minutko, kot pa da bi kdo mene čakal.

Z leti pa sem se "pokvarila". Od netočnih in nezanesljivih ljudi sem pobrala to grdo navado. Zdaj drugi čakajo name. In to tisti, tapridni. Z manirami. cccc Se bom mogla malo popraviti.

Tema za dobro jutri pa je prišla kar preko telefona. In zelo sem jezna.
Splaniran teden mi olajša življenje. Vsaj meni. Ne laufam naokrog kot brezglava kura in ne zapravljam dragocenega časa, ki bi ga lahko porabila drugače. Jezi me, če se z nekom nekaj zmenim in potem vse pade v vode. Zaradi tega sem tudi prestavila popravilo avtomobila na ponedeljek in spanje na torek (popravilo je namreč ob 7 zjutraj). In sem spet potegnila takratko. Eeeee, v petek ne morem, ker ...
Kaj pa jaz!?!
Me bo že izučilo, da se z neresneži, s katerimi se da vse zmenit-a malo drži, nič več ne dogovarjam!

zanimiv dan

Čeprav imam dela čez glavo in čeprav sem si iz knjižnice prinesla za cel nahrbtnik strokovnih knjig, za katere dvomim, da jih bom sploh prebrala (vseh zagotovo ne), sem sodelavki Tamari obljubila (no, ta obljuba je nastala bolj v moji glavi), da bom vsak dan (ta teden) na blogu nekaj objavila. Dekle ima navado, da ponavadi zjutraj zgodaj vstane. In mogoče jo jutri razveselim s tole objavo.

Za mano je zanimiv dan (no, saj zame je vsak dan zanimiv). Šolsko leto je v polnem teku (saj se bližajo že šolske počitnice; jaz vriskam btw) in otroci imajo učenja čez glavo. Dnevno so na razporedu domače naloge, testi, spraševanja ... Kar se mi zdi popolnoma normalno in sprejemljivo.
Danes sem npr. cel ljubi dan lomila špice na svinčniku, veliko odkimavala, krilila z rokami, se nekajkrat (skoraj) zbodla v šestilom, prijateljevala z ravnilom, predvsem pa včrtavala in očrtovala trikotniku krog (anybody???).
Mogoče se sliši lahko. Kot prijeten sprehod čez ravnik ivanjščic. Ne smemo pa pozabiti na morebitne zeli. V travniku se lahko skriva tudi kakšen njivski osad (lat-Cirsium arvense, če že koga zanima). Če prvič stopiš nanj, stisneš zobe in nadaljuješ pot. Po nekaj urah pa imaš zbadanja v nogo dovolj!
Po petih urah guljenja in razlaganja enih in istih stvari, pa stiskanje zob ni več pomagalo. Črni oblaki so napadli že tako skrhane živčke. Mislim, da je bila že resno načeta moja potrpežljivost.

Ampak reka ni prestopila bregov. Danes ne. Saj je šele ponedeljek. Teden pa je dolg. Še vedno me obdaja prijeten, umirjen "vikend občutek". In jaz se omenjenim dogodkom zgolj prijetno nasmiham.

Saj pravim - za mano je zanimiv dan. :-))) In ne bi ga spremenila za nič na svetu.

spomini in fotke

Zadnjič mi je nekdo rekel, da sem kot nomad. Hm, mogoče sem bila res. Nekaj let nazaj. Ko še sama nisem vedela kje sem doma. Kje točno je moj dom. Na nekaj dni sem se selila. Hihi, saj je bilo prav zabavno. Dolgčas mi zagotovo ni bilo.

Danes vem kje sem doma. Kljub temu pa imam v hiši svojih staršev še cel kup "neprecenljivega materiala". Nikakor se ne morem ločiti od serije plišastih igrač, ki sem jih vestno zbirala v otroštvu. Mi pa na misel ne pride, da bi jih preselila k sebi. Le kam jih pa naj dam?!? Potem je tu še cel kup zvezkov. Ali ima kdo srce, da bi vrgel stran popisane zvezke, ki jih pridno hranim že od osnovne šole dalje.?!Ne spomnim pa se, kdaj sem jih nazadnje prijela v roke. Ali pa vsaj premaknila škatlo.
No, in tako sem danes (nepričakovano) dobila pošiljko vseh albumov, ki jih premorem. Le kdo bi si mislil, da jih imam toooliko?! Ne vem še točno kam jih bom shranila. Zmanjkuje mi namreč polic. Definitivno pa jih želim imeti na dosegu rok. Sem namreč tiste vrste človek, ki si redko ogleda fotke na računalniku. Nikoli si ne pogledam slik, ki sem jih "shranila" na kakšen cd. Sem pa pridna v razvijanju slik. Zato imam namreč kakšen albumček preveč. :-)))
Brez težav sem se popoldne zasedela in pregledovala albume. Ure so kar bežale. Včasih mi je šlo na smeh. Včasih pa tudi na jok (pri tem te moram spomiti, da je bila ta teden polna luna, pa še bolj občutljiva sem). Slike so me spomnile ne marsikateri dogodek, ki sem ga že zdavnaj pozabila. Uf, kje vse sem se že potepala?! Ojej, če bi doma vedeli ... :-)))))
Zanimivo je bilo (skozi albume) spremljati tudi spremembe na sebi in bližnjih. Ne smem mimo zanimivih frizur in barv las. V osnovni šoli sem nosila "gobico". Vedno sem bila postrižena na kratko. Kot fant. Šele v sedmem razredu sem si izborila paž. S "strehco" seveda. "Strehca"- sprednji lasje, ki se v obliki lunice ali polkroga dvigajo visoko nad čelom. Vsako jutro je bilo strehco potrebno z glavniko oblikovati in fajn našricat z utrjevalcem. Da je bila trda kot cement. Niti dež je ni uničil. Tudi slike iz maturantskega plesa "niso od muh". Rekla bom samo to - Fredi Miler in oneeyebrow.

hihihi, to so bili časi.

Kako že pravijo: "Ženske s(m)o kot vino - z leti postaja(mo)jo le žlahtnejše".

majhne težave ...

Sem bila kregana ... Baje nč ne pišem. :-)

Že cel teden (in več) ugotavljam, da sem se totalno nasrala z novimi karnisami in zavesami. Hotela sem stajliš dnevno sobo. Takšno iz kataloga.
In tako sem v trgovini (s pohištvom) čez mejo kupila predolge karnisi, napačne nosilce, premalo zaves, počene okvirje ...

Sedaj pa je potrebno nekaj stvari dokupiti, nekaj zamenjati in veliko reklamirati. Če bi bila trgovina v kakšnem bližjem mestu, bi bilo že vse urejeno. Tako pa si je potrebno vzeti dan dopusta, kupiti vinjeto, natankati avto in predvsem zgodaj vstati (na dela prost dan).

Malo moram pojamrati. Razpoloženje je na min., moja dnevna soba pa v razsulu (še bolj kot ponavadi). Čakajo me delavne počitnice.

Opa, ali je kdo omenil počitnice?!?!?! Juhej, sem že boljše volje ...

petek je tu - juhej

Petek. Dan za počitek. Dan za poležavanje. Dan za razvajanje. Dan za crkljanje. :-)

Prejšnjega sem preživela v namakanju. Tri kure smo se odpravile pofirbcat "novi" del Zdravilišča Laško.
Ustavil nas ni niti dež niti receptorka. Gospodična je bila "posiljeno" prijazna. Kljub moledovanju nam ni dala niti % popusta (nobena študentska - brez nalepke - ni pomagala niti ostale kartice, ki jih pridno skladiščimo po denarnicah), čeprav je sama načela to temo, niti ni hotela sprejeti nekih kupončkov (čeprav so po telefonu zatrdili, da jih sprejemajo), na koncu pa smo dobile še kuponček za kavo. EN kuponček. Za vse tri.
Topla voda, valovi, tobogan, dobra družba, postavni reševalci so naredili svoje. Domov smo prišle prenovljene. Definitivno moramo ponoviti ... In to kmalu.
Danes je bila na vrsti joga (v vsakdanjem življenju). Luštno. Drugače.

težko jutro

Nisem jutranji tip človeka. In nikoli nisem bila. Moj ritem življenja se je v zadnjem mesecu zelo spremenil. Po novem hodim v službo tudi zjutraj. Juhej :-(

Ne znam, ne zmorem opisati bolečine, ki me vsako jutro preseneti (znova in znova), ko zaslišim budilko.
Ponavadi, če se odpravim v posteljo dovolj zgodaj in »kvalitetno« preživim (prespim) noč, se zjutraj hitro zbrihtam (brez kave itak ne gre) in preživim en dolg, produktiven dan.
Pride pa dan, kot je današnji, ko pijem že šesto šalco kave, veke pa mi še vedno vleče skupaj. Kar ne morem se zbuditi. Zdi se mi, da sanjam. Ko se s kom pogovarjam, moram fino napeti vse prisotne in prisebne možganske celice (večina jih je namreč na dopustu), da sledim pogovoru. Govoru, ki je danes podoben momljanju, pa se pridno izogibam. Odzdravljam le z nagibom glave in s premikom ustnic, ki naj bi predstavljal nasmeh.

Res pa je tudi, da so za mano tri neprespane (zaendrek) noči.
Zadnjič sem si v enem izmen večjih shoping centrov dala izmeriti »nivo energije v telesu«. Bilo je še jutro. Skozi vrata trgovine sem vstopila med prvimi. Kazalec na »posebni mašinci« pa se je komaj premaknil. In to meni, ki naj bi prekipevala od energije. Gospa za pultom je bila sila zaskrbljena. Naštela mi je vse možne bolezni in vzroke. Skratka, mene - enčinkhipohondra je fino prestrašila.
Mislim, da je prišel čas za kakšno masažo, akupunkturo ... razvajanje.