smučanje

Sem mislila, da sem za letos zaključila z bloganjem... Očitno ne. Moram dodati še nekaj breathtaking fotk s Krvavca.
Letos sem se nekoliko pozno odpravila na sneg.
O nedojemljivi gužvi ne bom pisala. Tudi o dolžini vrst pred vlečnicami ne. To, da smo parkirali u p.m. bom preskočila.

Danes sem letela nad oblaki. In plavala po belih strminah. Se zabavala ob fajn družbi. :))))

Sonček dela čudeže. Napolni te z energijo (vsaj mene ...). Zdaj jo bo dovolj za celo prihodnje leto. Zlasti za prve tri (malo tegobne) mesece.

Lepo praznujte!!!

SREČNO!

natečaj :-)

(prve 3 so od Maje, Zmago, zadnje tri pa sta dodala Lea in Iztok)

Represent Cuba

se mi posluša ... :-)))))

ps
zdaj grem pa res v posteljo, drugače bom jutri crknila na smučišču!

leto 2008

Pišuka, saj ne moram verjeti, da ga je že konec. Vsako leto gre hitreje. Mislim, da je moj časomer malo "pokvarjen". Letos je neverjetno hiter. Prehiteva. Za prihodnje leto zagotovo potrebujem nov in kvaliteten (!!!) IP. :))))

Če se je začelo malce klavrno, otožno in neperspektivno (besede na d. si ne upam omenjati), pa se vsaj končuje veselo in srečno (no, bolj ali manj).
Eden večjih dosežkov, na katerega sem zelo ponosna, je definitivno konec desetletnega prijateljevanja s cigareti. O tem nisem veliko pisala, saj se vsak dan znova borim, da si ga ne prižgem. Še vedno je težko. Po duši ostajam strastna kadilka.
Za mano je veliko dobri žurov, različnih seminarjev in tečajev, potovanj (še posebej Cuba- "La Mayor de las Antillas", es un archipiélago formado por una isla principal llamada Cuba...; nimam pojma kaj piše, sliši se pa lepo; morda me drugo leto čaka tečaj španščine), življenjskih odločitev (kako se pa tole resno sliši; ni tako mišljeno), kakšno popravilo avtomobila...

Danes sem srečna. Obdajajo me prijatelji, ki jih imam zelo rada.

Verjamem, da je pred mano eno lepo leto, polno novih uspehov, potovanj in ljubezenskih dogodivščin.

Šmrk, šmrk, pa sem spet mal pocukrana. Kot vsako leto. Pa še Titanic gledam... Pravijo, da so solze posebno zdravilo... Leonarda pa se itak nikoli ne naveličam...

gora ni nora, nor je tist’ k’ gre gor

Celo popoldne se že grejem pod toplo odejo. Še vedno imam ledene noge in rdeč nos. Nabiram energijo in moči za nočni podvig. Kava se že kuha ...

Počitnice oz. praznike sem začela zelo aktivno. Samo še po okoliških hribih laufam. Začelo se je s polnočnicami na Homu in pohodom z baklami do cerkvice. Žive jaslice in kuhano vino (btw-ZELO dobro) sta pripomogla, da me v cerkvi ni (preveč) zeblo.

Na božični dan, ko večina ljudi ždi na toplem, pa sem že hitela Mrzlici naproti. Naj omenim, da sem vstala zelo, zelo zgodaj (ob 7ih zjutraj!!!). Baje (!!!) sem kakšno uro tako grdo gledala, da si nihče ni drznil pogovarjati z mano. Ponavljam-bilo je jutro ...
Tudi hoja mi ni delala večjih preglavic. Ko je zmanjkalo motivacije, sem pomislila na absorbirano potičko (in ostalo zaužito hrano) in korak je postal odločnejši. Neverjetno. :-)))) Bilo je vredno. Fajn družba je poskrbela za pozitivno atmosfero. Med potjo smo malo tudi zapeli. Pri tem pa zelo verjetno koga pognali v dir. Saj imamo vsi neverjetni posluh. ... NOT!

Danes, v vetru, snegu, mrazu in megli, pa sem prijatelja peljala na Grmado. Po moje mu je kar malo žal, da me je prepričal za pohod. Na začetku sva še nekaj jamrala, da bova mokra, na koncu pa sva se samo še smejala. Še na misel nama ni prišlo, da bi odnehala. No, o tem sva razmišljala, ampak si nisva drznila izustiti kaj takega. Trmi škorpijonski!
Borovničke so ublažile spust po spolzki potki. Padec na rit sodi zraven. Črnica (upam, da ne prevelika) pa tudi.

new year špirit

Še vedno čakam na vaše jelke in ostalo novoletno dekoracijo ...

natečaj

Ker mi vsako leto primanjkuje idej za novoletni aranžma, vsa vse naprošam, da pofotkate smrekice, venčke in ostale home made (!!! zelo pomembno; da mi ne bi kdo pošiljal kakšnih kupljenih-all inclusive izdelkov) dekoracije.

Sodelujete lahko vsi.

Nagrada ... še ne vem.

nekaj za razvedritev ...

Baje ni dobro, da te žuli čevelj. Strokovnjaki svetujejo, da se je potrebno takšnih čevljev bremen znebiti.

klikni in se prepričaj!

na snegu

Že od malih nog se matram in pridno plužim. Po strminah. Zadnjih nekaj let na polno uživam v hitrosti in naklonu klanca.
Rada smučam. Tudi svoje smučke imam rada. In se jim še nisem pripravljena dokončno odpovedati. Pravijo, da so smučke večne.
Ko sem še plužila po Rogli in okoliških smučiščih, ki so btw še delovala, saj so bile zime bele, o bordih ni bilo ne duha ne sluha.
Bordari mi gredo načeloma malce na živce. Na smučišču odvržejo sidro prav posod in namočijo svojo rt v sneg. Takrat počivajo, čvekajo in pri tem veselo motijo smučarje. So kot muhe na kruhu marmelade. Povsod jih je polno.
In še vedno mi ni jasno kako jim uspe tako zorati progo!?!
Bom očitno mogla sama sprobat.
Bord že imam (od danes... iiiiii, jupi ... vriskam), buce pa še rabim (anybody???).
Še nekaj ocvirkov iz moje zgodovine deskanja. Nekaj let nazaj se je v stanovanju "našel" bord. Pa sem ga sprobala. Najprej v kuhinji. Predlani sem rabila samo še eno uro, da sem premagala (zelo, zelo kratko in položno) progo. Lani sem si omislila učitelja bodranja. S prevelikimi buci mi ga je uspelo (brez težav) spraviti na hrbet. :-) Ne, saj ni bilo tako hudo (bilo je še hujše). Zatrjeval mi je, da tako nadarjene učenke še ni imel. NOT. :-)))))))))))))
Skratka, med bordanjem še vedno veliko (preveč) časa preživim na riti. In to deformacijo nameravam odpraviti. V najkrajšem možnem času. Po svojih najboljših močeh.

... o Andrejim ključu kako izbrati smučke ali desko pa drugič. Za vse nepoznavalce imam nekaj koristnih nasvetov.

women

Whatever you give to woman, she will make it greater.


If you give her sperm, she'll give you a baby.
If you give her a house, she'll give you a home.
If you give her groceries, she'll give you a meal.
If you give her a smile, she'll give you her heart.
She multiplies and enlarges what is given to her.


So, if you give her any crap, be ready to receive a ton of shit.

naveličana

Naveličana sem. Že četrti dan ždim doma in se "zdravim". Dva dni sem se "matrala" pod odejo, pila (prekomerno) količino vseh možnih čajev, vitaminov, limon, pomaranč ... Vse za zdravje.

Včeraj mi je že ratal prijeti v roke (po juhuhu času) knjigo, počistiti najhujšo svinjarijo in narediti božično dekoracijo. Prsti so zlati, prav tako sem naredila nekaj zlatih in srebrnih madežev po ploščicah v kurilnici. Hodniki so posuti z bleščicami. Hišo mi je končno le uspelo prezračiti. Torej, dekoracija uspela.
Podarjene Levške lučke že osvetljujejo ulico. Letos utripajo zvezdice v modri barvi. Samo še na smrekica mi manjka ...

Cel včerajšnji večer sem držala surlo, ker sem zamudila zaključek. Danes pa nadaljujem, ker sem slišala, da so se imeli super. Jankovič se je baje spet izkazal!


Upam na kuhančka ... baje je zelo priporočljiv za grlo!

In da se malo potolažim ...

luna

Brskam po spletu, če kje piše, zakaj je danes ekstra slab dan.
Čisto nič (mi) ni prav. Vse gre narobe. Že od trenutka, ko me je zbudila budilka.
Najprej mi je uspelo fino nahruliti očeta. Čeprav mi popravlja električno napeljavo. Me je kar debelo gledal. In si mislil: "baba tečna".

Potem sem ugotovila, da je bajta en velik smetnjak potreben čistilne akcije. Seveda mi je crknil zelo, zelo, zelo star sesalec. Drugače pa bi mi ga verjetno uspelo zlomiti ali kako drugače pokvariti. Jutri si moram kupiti novega ali pa se z metlo lotiti lova na prah.
Prejela sem tudi sporočilo, da je "delo", ki sem ga z eno nogo že pospravila v kanto, potrebno popravkov.
Prijateljica, ki naj bi me zvlekla na kuhančka, je podobnega (zadirčnega) razpoloženja. In dve sitni babi na kupu ... cccc, not good.

Jutri je nov dan.
Še minutko ...

P.S
Sestra me je pravkar razsvetlila, da je nocoj največja in najsvetlejša polna luna v zadnjih petnajstih letih.
Zdaj vem komu pripisati čudno razpoloženje.

LUNA je kriva!

Luna se bo prikazala tokrat za 14 odstotkov večja kot se ponavadi, svetlejša pa bo kar za 30 odstotkov. Vsak mesec Luna obkroži Zemljo. Danes se nam bo polna prikazala z najbližje točke Zemlje.
Luna se bo premaknila do točke, kjer bo le 356,613 km od nas, kar je 28,000 km bližje kot je ponavadi. Strastni zasledovalci nebesnih teles danes ne bodo razočarani, če le ne bodo oblaki motili vznemirljivega pogleda. Če bo danes vreme slabo, bodo morali počakati še naslednjih osem let, natančneje do novembra 2016. (vir)

kuhanček

Sezona kuhanega vina se je odprla. Tudi zame.
Nič nimam proti razposajeni množici in živi glasbi. Morda so bile celo karaoke; nisem ziher.
S prijateljico sva včeraj izkoristi večer za čvek, pohajkovanje po mestu in zabavo. Kuhanček pa je poskrbel, da naju ni preveč zeblo. :-)

Ali je kuhaček enako dober na vseh stojnicah? Hmmm, bo potrebno preveriti! hihi

osel gre samo enkrat na led

Andreja pa večkrat. Kljub boleči trtici. Sploh pa sem mogla sprobat nove drsalke.
Danes sem po dolgem času ZELO uživala na ledu. Šteje, če imaš drsalke, ki so ti dejansko prav, ti lepo stisnejo gleženj in te ne tiščijo. Ponavadi sem drsala z rabljenimi drsalkami. Al so bile od mame al pa iz starinarnice.
Spomnim se tudi svojih začetkov na drsalkah. Vsak vikend smo drsali na bližnjem jezeru. Ko so bile še čisto taprave zime in je bil led debel kakšen meter. Zdaj pa nadaljujem na drsališču. Ob prijetni družbi. :-)
Glede na to, da mi je danes uspelo ostati na drsalkah ves čas - "nezletetinarit", sem začela sumiti, da sem neodkriti talent.

lučke

Odštevali smo. 52 km lučk se je v trenutku prižgalo. Lučke bodo ves december osvetljevale center mesta, park Tivoli ter ljubljanski grad.
Kulturna prireditev Ljudje, prižgimo luč je posvečena spominu na dva slovenska klasična literarna velikana: v spomin Francetu Prešernu, največjemu slovenskemu pesniku, ki se je rodil na današnji dan leta 1800, in Franu Milčinskemu - Ježku, najbolj priljubljenemu slovenskemu humoristu vseh časov. Ježek je bil tudi avtor pesmi, po kateri je prireditev dobila svoje ime, piše na spletnih straneh MOL. Ob zaključku prireditve so se hkrati prižgale vse lučke v mestu. (vir)

Vsako leto sem si prižig luč ogledala na televiziji in zavistno opazovala ljudi, ki so lahko v živo spremljali omenjeni dogodek. Ha, letos pa sem se med tisočero množico drenjala tudi sama. Tisti trenutek mi je bilo prav figo mar za globalno segrevanje, onesnaževanje, delo, realnost ... Preprosto sem uživala v danih trenutkih.
Po "osvetlitvi" pa bi jo z veseljem mahnila še na kuhančka. Če bi lahko.
No, mogoče pa tudi ne. Mislim, da se je bilo v sredo skoraj nemogoče (mirno) prebiti do štanta in se v miru poveseliti. Verjetno bi zelo kmalu izgubila potrpljenje in še koga kam poslala ali celo nehote spotaknila. :-)
Nekaj utrinkov mi je uspelo tudi pofotkat. Pravkar sem ugotovila, da moj telefon pač ni primeren za nočno slikanje. Kljub težkemu delu - fotografiranju z mobilnikom med množico, poskakovanju, v upanju, da bom ujele še ljubljanski grad, tri smreke in Tromostovje ob enem, je rezultat zelo meglen.
Nekaj teh zmazkov, kjer naj bi bili vidni kromosomi, DNK, z veseljem delim z vami.

Priredive v Ljubljani sem že naštudirala. BTW - 2.1. bo Joksimović. Če koga zanima ...
Hmmm, tudi Maribor mi je blizu. Vsaj geografsko. Ziher ponuja pester program prireditev. Grem pofirbcat.

boli

Prejšnji teden sem se s pamži odpravila do drsališča pred Maxijem. Kot večina, sem si tudi sama izposodila prevelike, mokre in zelo neudobne drsalke.

Med izvajanjem "trojnegaAndrejinegaakslazdvignjenonogo" sem poletela malo v zrak. Pristala pa s tazadno na (trdem!!!) ledu. Auuuuuuuuvaaaaa. Vse zvezde so se mi prikazale. Komaj se mi je uspelo pobrati in se nasloniti na ograjo. Nekaj minut sem samo globoko dihala. Ko je minila bolečina, pa sem odvihrala z drsališča. Olajšana sem si sezula drsalke.

Ampak zgodbe še ni konec. Tazadna me še vedno boli. No, trtica. Oh, ta naš nesrečni repek ...

Ironija. Mojih podvigov na drsalkah pa še ni videti konca. V petek grem ponovno preverjati trdoto ledu. Pa uganite kaj sem dobila pred dnevi za rojstni dan?! :-)

sivo dopoldne

Danes je spet eden tistih dni, ko se ne morem zbuditi. Z veseljem bi preživela dan na toplem. Polovico ziher v postelji. Zebe me. Zunaj dežuje. Vse je sivo. Fuj.

Ampak se ne dam. List "opravil, ki ji je treba spraviti pod streho ta teden" je poln. In do petka želim odpraviti vse. Verjamem, da mi bo uspelo. Samo še nekajkrat si moram zadnji stavek ponoviti, se spraviti k delu in mogoče mi bo res uspelo. :-))))))