čaroben dan

Dan je naravnost čudovit. Čaroben.

Kako lepo sneži ... Kar ne morem odvrniti pogleda. Že celo jutro se naslanjam na okensko polico in bulim skoti okno. Opazujem bele snežinke, ki padajo na zemljo.
Z enim očesom pozorno opazujem tudi cesto in po tihem molim: "Samo ceste ne pobeli!". :-)))

En čin se mi mudi v službo.
Želela sem samo povedati, da je danes Čaroben dan. Vsaj zame.
Kljub temu, da še ne vem kaj (mi) dan prinaša. :-)
Glede na včerajšnjega-ziher kaj zanimivega.

P.S. (22.24) Nekje na poti v službo, v enem izmed trojanskih predorov sem na Valu 202 ulovila pesem Vsi ljudje hitijo (Naca Falk), kar mi je še dodatno polepšalo dan. :-)
Mater sem (danes) pocukrana. ;-)

...je (u)lovila sonček

Na Golteh.

Vsakič, ko stojim v gneči in čakam na gondolo, sem malo jezna nase. Kamot (v budnem stanju je to tako lahko reči) bi se lahko odpravila od doma kakšno minutko prej in "preskočila" jutranje zaspance. Tako pa se (vsakič) skupaj z njimi drenjam in pazim, da me kdo ne lopne s kakšno dilo po glavi. Pa ravno danes sem razmišljala o čeladi.

Zdaj pa na žur. Jutri pa spim ... juhej :-)

o kidanju

Itak, da veljam za nartabulšu sosedo. Celo kidati znam. :-))))

Zjutraj sem lopato kar hitro našla. Ampak ni bilo panika. Še ogrela se nisem dobro. Dvakrat sem zamahnila z lopato, izmenjala nekaj tapametnih s sosedi in dvorišče je bilo očiščeno.

Se mi pa zdi, da bo jutri malo več dela.

Lahko pa me tudi kdo preseneti.

Lahko se pa tudi kdo javi. Anybody???

a day to remember - since you've been gone

Danes sem pa za bolj "poskočno" ...

bela zima

Pred časom sem si kupila rabljen bord. Z namenom da se pač naučim bordat. Nekajkrat sem z desko že stala na snegu. In sploh ni bilo švoh. Če post festum odmislim obrabo kože in bolečino v predelih kolen, riti ter rok. :-)

Dejstvo, da imam v kurilnici "nov" (beri: rabljen) bord, je prineslo številne očitke. O nepremišljenih dejanjih. Razsipništvu. Zaletavosti.
V istem kotu imam spravljene še smuči.
Zdaj pa se ne morem odločiti h katerim dilam/dili me bolj vleče. Smučat mi je fajn. Uživam. O drugi dilci pa o taistih užitkih ne morem govoriti.

Kljub sivini, ki prekriva Celje in kljub mrazu (beri: trpljenju), ki me še čaka med tekom, sem kar dobre volje. Med komentarji na blogu (ne mojem, tujem) sem prebrala: " ... kupiš en rabljen bord, pol pa lahko glede na navdih smučaš ali bordaš (tako je naredil moj ati)."

Juhej, sploh mi ni treba izbirati.
Ravnala se bom po navdihu. :-)))))

pr frizerju

Frizer. Dilema (skoraj) vsake ženske. Kam, da me bo postrigel točno tako kot si želim. Hočem izgledati natanko tako kot Francka na sliki. Pri tem pa ni važno ali mi ta frizura paše al ne.
Smešne so tudi tiste ženske (ponavadi z daljšimi lasmi), ki si vedno postrižejo le konice. Potem pa vedno pričakujejo, da bodo vsi opazili spremembo (1 manjkajoči centi pač težko opaziš).
Tudi sama sem poseben fenomen. Vedno iščem dobrega in poceni (mission impossible) frizerja.
Mislim, da sem našla dobrega. Današnji račun pa je bil tudi sprejemljiv (glede na moje finančno stanje in recestijo). Nazadnje se mi je zdel račun precej oderuški. Pa še stopnico (ženske že vedo katero) mi je pustil. :-)))
Mogoče se sliši nekoliko smešno, ampak ko pridem od frizerja, najprej letim pred ogledalo. Približno 15 minut se ogledujem in si popravljam frizuro. Ponavadi se ne morem odločiti ali mi je nova, spremenjena frizura všeč ali ne. Potem pa se nekako sprijaznim z "novo" situacijo. V upanju, da mi bodo lasje hitro zrasli in bom lahko vajo ponovila.

Kaj vse bi dal(a),

da bi s tabo ostal(a) ...

Kaj bi si vzel(a), da bi te spet imel(a).

VSE bi dal,
da bi s tabo ostal.

VSE bi si vzel,
da bi te spet imel!

Večer-mal pocukran, mal srečen, mal žalosten, mal...

Večer za Gala in Galeriste.

brrrrr

Brrrr... Zeeeebeeee. Že dolgo ne tako. Prsti so še vedno ledeni. Termostat je na full. Pod toplo odejo sem se že stiskala. Sedaj se silim s toplim čajem. Kakšna žlička medu tudi pomaga. Baje.
Prosti dan sem izkoristila za smuko na Rogli. Mislim, da že nekaj let nisem videla tega dela Slovenije. :-) Sončka žal ni bilo tako zelo veliko kot pretekle dni. Pa zato ni bilo dolgih vrst pred vlečnicami. Niti na parkirišču.
Malo sem bila presenečena nad sidri. Saj sem že pozabila kako je, ko se moraš najprej psihično pripraviti na akcijo. S palicami v rokah upaš, da pravočasno ujameš sidro (in ga ne dobiš po glavi) ter si ga nekako spodviješ pod rit. Seveda pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da se s sidrom pelješ sam. Drugače zna biti kriza. Drugače je na sedežnici. K sreči danes tovrstnih težav nisem imela. Mojstra, ki je stal ob vlečnici, sem lepo pogledala in vsak mi je pomagal pridržati sidro. Uffff.

novo leto

Novo, sončno, malo mrzlo, polno upov leto je tu. Zaobljube so napisane. Dobra volja je tu. Energija za delo tudi (bolj ali manj; v eni noči se človek težko spremeni za 180°).

V prestolnici je bil včeraj še zadnji koncert, kjer nisem (nismo) smela manjkati.
Torej. Joksimović je (bil) ql. Škoda samo, da ne poznam njegovih komadov (razen dveh ali treh hitov, ki so btw res super). Ljudje okoli mene so peli (in me/nas v gužvi uspešno greli), jaz sem pa plesala in tako odganjala mraz iz čevljev.
Mogoče zvenim že kot obrabljena plošča, ampak meni je res všeč božična Ljubljana. Všeč mi je vrvež (včeraj nasmejanih) ljudi, štanti, kuhanček, okrasitev.
Pravljično.

Zdaj grem(o) pa naprej. Mogoče januar prinese kaj lepega. Kdo bi vedel ...

Grem. Sonček kliče.