Potosi

Ponoči smo zapustili LaPaz in v zgodnjih jutranjih urah prispeli v najvišje ležeče mesto na svetu-Potosi. Mislim, da lezi na 4200m nad.v. Po vsem tem času bi se nekako že morala navaditi na višino. Ampak me vsaka stopnička ali klanec (ki jih je kar veliko ...) zmatra in diham kot lokomotiva. Mah, drugače mi ni hudega. Včeraj smo imeli v LaPazu shoping dan in sem si nakupila nekaj rokavičk in kap (in se veliko drugega kiča), da me ne bo (več) zeblo.

Zvečer, nekaj km iz LaPaza je začelo tudi full snežiti. Kaj takega ... Vi se verjetno skrivate kje v senčki, jaz pa sem zabubljena do vratu v topla oblačila. hihi

Potosi-blessed, cursed, rich, depressed!




Mesto je bilo najdeno 1545 leta. V 17.stol. je veljalo za največje in najbogatejše mesto v Latinski Ameriki.
Cerro Rico je (bila nekdaj) bogata in mogočna gora, pod njo je rudnik srebra in govori o žalostni zgodbi tukaj živečih in še delujočih rudarjev.
V rudniku je delalo milijone delavcev. Sužnje-delavce so uvažali celo iz Afrike. Razmere so bile/ so še vedno zelo slabe, katastrofalne. Rudnik je terjal 8milijonov ljudi (bolezen, nesreče ...). Za nekdaj največji rudnik na svetu so se v 19.stol. dobri časi končali. Srebra je začelo zmanjkovati. Baje so iz rudnika nakopali toliko srebra, da bi lahko zgradili most iz Španije do Bolivije.
Ženske, ki prinašajo nesrečo, delajo zunaj rudnika. Ločujejo rudo. Delajo tudi otroci. Uradno izven rudnika. Vse za preživetje. Pred vsakim vhodom v rudnik stoji hiška. Družina, ki živi v tej hiši, varuje vhod v rudnik.
Predno smo se opremili v "bojno" opremo, smo rudarjem nakupili kokine liste (ki jih žvečijo kot tobak), dinamit in 96% alkohol (al je 94%, ne vem točno).
V rudniku vlada hierarhija. Delavci si opremo kupujejo sami. Zaščita je slaba. Prezračevalni sistem tudi. Da o NEplaniranem kopanju niti ne govorim.
Mesto, kjer je blišč že davno izginil, pusti pečat!

LaPaz

Nikoli nisem bila pretirana ljubiteljica kolesarjenja. Se "tapravega" kolesa nimam. No, včeraj sem preživela 64km spust po najnevarnejši cesti na svetu-cesti smrti! S kolesi smo se spustili iz 3600 na 1200m (se mi zdi). Prvih 24km spusta po asfaltirani cesti je bil cisti užitek. 40km po makadamu (o madona, kakšni kamni!!!) pa je bilo ze bolj matranje. Dobila sem vso potrebno opremo, da sem lazje zlajfe stiskala. Res, izbrala sem si "tapravo" cesto za prvi dawnhill v življenju (NOT!!!!).

Danes sem se zadnji dan v LaPazu (Bolivija). Škoda. Mesto mi je res vsec. Ima duso. Ulice so polne ljudi... Vsak nekaj prodaja. Komunala ne dela lih najbolje. Smeti so povsod. Električna napeljava je u k. Ko nas je bus vozil da hotela, smo mimogrede potrgali se nekaj žic. :-)))

Pa kakšne zrezke imajo tu. Njami. Po moje sem jedla najboljši zrezek v življenju!
LaPaz je najvišje ležeče glavno mesto na svetu. 2milijona prebivalcev živi na 3660 m nad.v. Mesto je odkril Alonso de Mendoza leta 1548.
Calle Sagarnaga je glavna ulica, kjer ti npr. naredijo najtoplejši flis za 5 ojrov.

Zvečer sledi nočna vožnja v Potosi.

Tako se bojim, da bom vse pozabila (imena krajev...), če si ne bom zapisala. Dnevi tako bežijo. Že za tri dni nazaj ne vem kaj sem delala. Ojej.

Na hitro se o mestu Puno (Peru). Luškan hotel, s toplo vodo. Sledila pa je noč na plavajočem otoku Uros na jezeru Titicaca. Uros-otok iz trsja, kjer se ti kaj hitro lahko zgodi, da se ti stopala pogreznejo v vodo. Otročki na otoku (bosi in razcapani) obožujejo jogurt. :-) Veseli so vsakega turista, da jim kaj prinese (ponavadi sladkarije). Se o vlažni noči na slami in o spalkah ... hehehe, noge so mi malo zmrznile (zunaj je bilo pod nulo). Po moje bi bilo se huje, če se ne bi dobro opremili. Z Bacardijem, tekilco ... :-)))))))))) Zjutraj smo vsi komaj čakali na peto zjutraj. :-))) Prejšnje popoldne smo se vozili z barcico po jezeru Titicaca in si ogledali tudi otok Taquile, ki je znan po tem, da moški štrikajo (kao, po moje jim žene doma vse spletejo .... hehehe). Ljudje dejansko hodijo po otoku v nošah. Moški svoj samski stan "kažejo" s kapo-konec kape je obarvan belo. Poročeni moški pa imajo barvaste (rdeče) kape. Zelo zanimivo!

Zdaj pa šibam v hotel. Moram še spakirati! Pol pa mal po štacuncah. :-))))

Puno

Pred kaksno uro smo prispeli v mesto Puno, kjer si bomo ogledali plavajoce otoke Uros ... O tem drugic.

Povedati hocem, da imam vsako minutko zapolnjeno, in da komaj najdem kaj casa, da pridem do neta. Danasnje dopoldne sem prezivela na busu. Nekje na poti med Cucsom in Punom je bil spet strajk. Ljudje so preprosto zaprli cesto. K sreci sredi neke vasice, kjer je bila "taprava" trznica (ne za turiste). Za nekaj solov (1eur-3sole) smo se najedli. In spili hladno pivce (ali dva). Prav fajn je bilo.
Machu Picchu (v jeziku Quechua "stara gora"; imenovan tudi Izgubljeno mesto Inkov) so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m.
Vceraj zvecer smo se vrnili s 4dnevnega trekinga. INKA TRAIL. Klasičen in najbolj priljubljen treking v Peruju. Karte za ta treking so bile kupljene ze marca, saj je tako zazaljen. Danes vem tudi sama zakaj! Tu si lahko preberete več o Inka Trail Trekingu.
Prvi dan smo startali na 2600m in se dvignili do prvega kampa, ki lezi na 3100m.



Nosaci so malo zabluzili in sele ob 8zvecer postavili sotore, tako, da smo malo zmrznili. K sreci se je v rocni prtljagi nasla steklenica viskija! Kljub vsemu je bila noc ZELO mrzla. Sredi noci ni bilo lustno iskati WCja v naravi. Nekaj metrov zraven pa je rogovilil oslicek (ja, cistotapravi!).
Po naporni noci so nas zbudili s kokinim cajem, ki so ga prinesli v "posteljo" (ja, kokin caj je super in s kokinimi listi je lazje hoditi). Sledil je podvig na 4225m. Vsak podvig na Grmado je bil povrnjen. Dvig na 4tisocakaj je bil mala malca. Vsaj zame (in za vecino skupine). Vodic nas je krstil-s palico po riti in kokinimi listi v ustah. hehe
Po se eni premrazeni noci na 3600m (tokrat sem se vzdrzala pivu, saj ponoci ni lustno lutat in iskati WCja po kampu; hitro stopis tudi na kaksen drekecpekec) smo se tretji dan spustili se za 1000m (priblizno). Prijazen kamp (ki je smrdel po izlockih) je imel za 6 solov tudi vroci tus. Jupi, to je bilo veselje.
Vsaka skupina je imela na poti tudi svoje nosace, ki so bili obuti le v razcapane natikace (uf, da bi videli kaksne uboge prste in nohte na nogah so imeli ...), in so nosili vse-sotore, nase nahrbtnike (70 $ smo placali za nosaca, ki je nosil 15 kg), plinsko bombo, "stedilnik", stole, mize, hrano ... Imeli smo 20 nosacev in tri vodice, ki so bili za en k. Ko smo korakali v hrib, so vsi omagali. Vodiči namreč (nosači so šibali mimo nas kot strele). Hehe, še pomagali smo jim nositi njihove stvari in skrbeli, da so ok. 20 nosacev (med njimi tudi 12 letni decek) pa so skrbeli, da so bile nase riti site. Itak, da je vsak nosac nesel vec kot 15 kg. Zato smo pa tako dobro jedli. Drugo jutro smo na pripravili presenecenje-torto. Eden izmed sopotnikov je zasnubil svoje dekle. Oooooooooooooooo, kako lepooooooooooo!
Ko smo jim dali zadnji dan trinket, so bili resnicno ganjeni!
Ena izmed sopotnic je na pot prinesla tudi povzetek Celestinske prerokbe (James Redfield)... Nekje na poti sem ga tudi prebrala. Zato bom opisla pot, teking kot nebesa na Zemlji!
Zanji dan smo dosegli tudi rusevne, Machu Picchu. Eno izmed 7cudes na svetu. Pri soncnih vratih smo pocakli na soncni vzhod in uzili kako je sonce obsijalo Machu Picchu.
Vceraj zvece smo imeli se kvazi plan, da gremo se na pivce za zivce v Cuscu. Ccccc, ni ratalo. Crknjeni smo popadali v posteljo.
Sibam! Nekje se moram se najti, da mi operejo cote. Pol pa ne vecerjo. Sem lacna (kot vedno). :-))))))

Cusca 2

Dnevi so tako bogati, da ne vem več niti kateri dan je danes. Dnevi (prehitro) bežijo. Cusco- mesto, kjer bomo se zadnjič prespali. Včeraj smo se potepali po samem mestnem jedru, si ogledali muzej Inkov (btw-nas vodic je živa enciklopedija; jaz nisem folgala slediti vseh informacijam, on je pa kar bruhal datume in imena) in še najedli najboljše pizze v J Ameriki.

Na forumih baje piše, da so v Cuscu nori žuri. No, govorice je pač treba preveriti. Po večerji, dveh tekilcah in pivu, smo se odpravili v Afrika?(in še nekaj) bar in malo zaplesali. DJu sem zagotovo pojedla vse živce (v tem sem namreč zelo dobra ...). Vmes sem spoznala se eno Slovenko, ki me je prepoznala po fotkah mojega sodelavca. Hehe, se na potovanju ne gre brez Levca.

Današnji izlet na predinkovske soline Marasal in inkovski laboratorij smo zaključili z zapravljanjem na indijanski tržnici v Pisacu. Spet imam nove uhane. :-)))
Jedli smo tudi dobre postrvi pri prijatelju našega vodiča v dolini svete reke Urubamba.

Jutri zjutraj pa ze šibamo na trking. Juhej, videla bom Machu Picchu.

Cusco

Nekoč je bilo Cusco glavno mesto inkovskega kraljestva. Danes pa so tu vhodna vrata J Amerikeo in izhodiščna točka za izgubljeno mesto Machu Picchu.
Po neprespani noči na udobnem busu smo prispeli v mesto Cusco. Noč bi se bila znosna, če bi se peljali po asfaltirani cesti. Tako pa sem čutila vsako jamo. hehe, ma ne, saj ni panike... Jutranja kava in malo marmelade (ter novi uhani) me vedno spravijo v dobro voljo!

Zvečer bom (baje) jedla najboljčo pizzo v J Ameriki! Jupi... Pa se kakšno pivce pade. Kot vsak večer. :-))))
Jutri se bomo se potepali po mestu, nato pa se podali na 4-dnevni treking na Machu Picchu.
A sem že omenila, da smo na 3tisocakih?! Zrak je mrzel, sonce pa žge. Ustnice so suhe. Nos pa tudi. Vsak vzpon povzroči zadihanost. No, ne več tako kot prvič, ampak vseeno ...

Mah, sem odporna in ni panike! :-))))))

trek Colca

Za mano je 3-dnevni trk po kanjonu Colca. Z besedami se na da opisati lepote pokrajine in občutkov. Lahko le rečem, da je bilo nepopisno lepo!

Zanimiva je bila nočna vožnja do kanjona. Deli ceste so bili zaprti, saj so ljudje nastavili kamenje po dolgem in po čez. Vršil naj bi se ??? štrajk. Ampak k sreči nismo imeli težav.

Z busom smo se dvignili na 4910 metrov! Kako čuden občutek. Vsak je višino prenašal na svoj način. Mene je malo bolela glava, težko sem dihala, drugače pa sem ugotovila, da višino kar ok prenašam.

V jutranjih urah smo prispeli v vas Cabanaconde, ki lezi na 3000 metrih. Od tu pa smo startali 6 urno pot. Po žgočem soncu in s pretežkimi nahrbtniki. Ko bi videli šele kakšne tovore so moji sopotniki vlačili s sabo. hehe, norci! Meča me še vedno bolijo. Nog ne morem niti prekrižati. Ko boste videli slike, se boste strinjali z mano, da je bilo vredno vsakega koraka!

Na dnu kanjona nas je presenetila oaza. Z mrzlim pivom in bazenom. Noč sem prežvela v bambusovi kolibi. Mater je vleklo celo noč (veter). Jutranje kopanje (med gorami, na dnu kanjona, jutranjim soncem ...) povrne moč in energijo.

V poznih popoldanskih urah smo se morali (včeraj; mater, sploh ne vem več kateri dan je danes ...) ponovno povzpeti na 3tisocaka. Tokrat smo si privoščili mule. Kako lazži je bil korak brez navlake na hrbtu. Pri vzponu sem bila hvaležna vsakemu kilometru, ki sem ga pretekla. :-)))) ... in se ga bom!

Danes smo se ponovno vrnili v Arequipo. Na dolgi, luknjasti poti smo se namočili se v termalnih vrelcih La Calera v vasici Chivay. V bazenu je imela voda 41 strop. C (na bedasti tipkovnici ne najdem polovico črk in znakov, pa se mudi se mi :( ). Baje je ta voda že ohlajena. Izvir ima 80 stop. C. Vsaj tako so rekli. Malo smo si lahko izmili pesek, ki je bil povsod (nekaj ga se vedno nosim po žepih).

Dopoldan smo ne enem prelazu videli tudi kondorje. Lepe živali! Uf, kako "jadrajo".

Na prelazu (4910 m) sem postavila tudi "apačeta", možička iz kamenja, ki jih lahko opazite ob poteh, cestah. Za srečo!

Še kakšno o kulinariki ... Ne morem se izogniti marmeladi in jajcem za zajtrk. :-))))) Drugače pa imajo Perujci veliko vrst krompirja. Njami! Tudi juhe so dobre. Lamino meso je zagotovo boljšega okusa kot meso morskega prašička. hehehe Itak, da sem probala.

Next stop Cusco!

Arequipa

Ponoči sem srečno prispela na drugi konec sveta. Nahajam se v Arequipi-Peru.

Mesto leži na 2265 m nadmorske višine in ga opisujejo kot »belo mesto«, po vulkanskem kamnu, ki ga uporabljajo za gradnjo. Arequipa je obdan s številnimi vulkani, med drugimi tudi z 6075 m visokim Chachani in 5660 m visokim Pichu Pichu. V Arequipi boste našli prečudovite templje, v bližini pa tudi najgloblji kanjon na svetu »Cuna del Condor«, kjer boste lahko občudovali ogromne ptice – kondorje. To univerzitetno mesto šteje okoli 1 milijon prebivalcev in je zelo pomembno gospodarsko središče Peruja. To dejstvo, je naredilo Arequipo za zelo moderno mesto. Z več kot 300 sončnimi dni letno in povprečno temperaturo 25 °C, se Arequipo proglaša za »Eterno Cielo« - večno modro nebo. Podnebje je izjemno suho in čisto. Morje je oddaljeno samo 75 km. (vir)

Uspešno sem prespala vse tri lete in en obrok (kar se je zgodilo prvič; na poti nazaj sem ugotovila, da je bil obrok itak plačljiv ...). Francozinja, ki je sedela poleg mene, se mi ni mogla načuditi ("le kako lahko nekdo tako dolgo spi?!").
V Limi sem malo tekala po letališču, saj sem se mogla ponovno čekirati, letalo pa je imelo še eno uro zamude. Na poti do hotela sem spoznala klepetavega taxista, ki ni znal angleško, jaz pa ne špansko, in mi povedal vse o mestu in aktualnih dogodkih. Vse sva se zmenila.
Danes smo se ves dan potepali po mestu, ki ima toliko prebivalcev kot Slovenija. Obiskali smo samostan Santa Catalina (lepo, ampak nič posebnega...) in ZELO zanimiv muzej-Museo Santarios Andinos, kjer je spravljena mumija Juanita.
Skupina je luštna. Spet smo na kupu same babe. Skupaj imamo 3 moške. :-(((( Se mi pa zdi, da so zelo fajn. Vsaj tiste, ki sem jih uspela spoznati. Imen si pa itak se nisem zapolnila.
Jutri gremo na 3-dnevni treking v Colco Canyon. Baje bo treba odpeketati že ob 3 zjutraj. Nimam sreče s spanjem. hehe
Zdaj pa že šibam na tradicionalno večerjo. Vodic pravi, da je precej draga, zelo zanimiva, in če ne maraš "drugačnega" okusa mesa, ostaneš lačen ... No, se pustim presenetiti.

čas na drugi strani sveta

Arequipa, Peru

5 Day Forecast

Ponedeljek	Torek	Sreda	Cetrtek	Petek
19° C | 7° C	20° C | 7° C	20° C | 8° C	19° C | 7° C	20° C | 7° C
Jasno	Razprseni oblaki	Jasno	Jasno	Jasno

(http://www.wunderground.com)

(Objavila: Tanja)

06.07.2009 ob 04:10 Končno na cilju - Arequipa, Peru

Andrejin SMS (06.07.2009 ob 04:10 )
(Opomba: 04:10 je čas ob prejemu SMS-a v Sloveniji)

Sem se na letalu, ampak smo prispeli. Tu je minus sedem ur.
Sem zaspana. CAW


(Objavila: Tanja)

06.07.2009 ob 02:19 Srečno prispela v Limo

Andrejin SMS (06.07.2009 ob 02:19)

Srecno prispela v Limo. joj, kak je bila dolga pot. prispeli z zamudo, tako da sem kar mal laufala.
Se en let, pol pa spanje. Sem ok.


(objavila: Tanja)