ena jesenska

Poletje je moje. Od nekdaj. Obožujem morje, sonce, kopalke, vročino.
S poletjem pridejo tudi poletne počitnice. Dopust in potovanje. Lepo mi je. Srce mi začne lepše biti že enkrat maja, saj vem, da je vsak dan lepši, toplejši in daljši(!!!). Tudi letošnji september ni švoh. Da bi le vreme zdržalo čim dlje in polepšalo jesen.
Ima pa poletje eno (zdaj se spomnim samo to) slabo stran. Rože je treba vsak dan zalivati. Kar ni težko opravilo. Zlahka pa pozabim, da rožce rabijo vodo. Po več dni, če je treba. Priznam. Potem imam slabo vest. Pa še sram me je, saj imam (no, sem imela) najbolj shirane rože na balkonu. Kljub temu pa je bilo (očitno) dovolj cvetov, da je bilo dvorišče posvinjano. Da o pometanju niti ne govorim.

Danes sem imela dovolj. Roza dvorišča. Še bolj pa rjavih rož, ki so žalostno visele z balkona in bile v posmeh sosedom. Vse sem "pospravila". Dela na balkonu sem se tako rešila do pomladi. Jupi. :-))))
Še vrt, poln solate in suhega paradajza, je potrebno pospraviti. Še kakšno korito prestaviti v kurilnico... potem pa mir. Vsaj za časa zime.
Nekaj zelenja na okenskih policah bom pa že ohranila pri življenju. Če ne drugače, sem bom spomnila nanje pri firbcanju skozi okrno. hehehe

med kravami

Preživela sem lep vikend na Gorenjskem. Tridesetletnici smo nazdravili med kravami in polhi. Bilo je prav luštno.

Aljoša, vse najboljše!

Mislim, da je bil kriv MoRa.KvAr.

Včasih sem kar malo jezna nase, da si dovolim, da me življenjsko nepomembne stvari vržejo iz tira. Včeraj sem se npr. počutila kot izžeta cota. Mislim, da so bili na delu čarovniki (Harry & co). Morakvar mi je izsesal vso energijo. Baje se te dni potikajo po Ljubljano. Ste opazili meglico?! hehehe

Mogoče je kriva vrnitev na fakulteto, kjer sem preživela sredin dan (v polni, klimatizirani dvorani brez okna), in neporavnani računi. Malo krivim (da ne bo pomote, za slabo počutje sem kriva sama, da si dovolim ... hehe, po Glasserju) tudi "velepametne strokovnjake", ki so med ljudi sejali sprenevedanje in neprevzemanje odgovornosti. Slabo organiziran seminar, ki pa je (na žalost) nuja, da se v naši ljubi Sloveniji sploh kaj premakne na področju posebnih potreb (nasploh). O strokovnih napotkih je bilo zelo malo povedanega. Veliko pa je bilo kokodakanja o denarju-kako ga ni. Kar lasje mi gredo po konci. Žalosto je tudi to, da vsako leto na podobnih (ali taistih) strokovnih srečanjih gledam eneiniste obraze, eneiniste kvazi strokovnjake. Ali slovenska države ne premore še kakšnega?! Da o dinozavrih na faksu ne govorim!!!
No, takšne stvari "kradejo" (MOJO) pozitivno energijo. Da o službi niti ne začnem ... Pa niso mulci tisti, ki so krivi za slabo počutje ...
Danes sem že boljša. Včerajšnji tek je pomagal. Zdaj pa že hitim novim zmagam naproti!!!

15ka

Jupi, prva 15ka je za mano. Včeraj sem pritekla na kosilo. Dobesedno.
Že nekaj časa sem se pripravljala na daljši tek do Šempetra. Nekaj dni nazaj sem naštudirala trening vadbe in priprave "kako prvič preteči 21 km".
Včeraj je padla kocka. Razen žgočega sonca (prav mi je, kaj pa se spravim teči šele sredi dopoldneva) in invazije mušic (m.j.j. vse po vrsti; kaj takega še nisem doživela, saj je bila polovica poti tek med ovirami-trumami mušic), niti nisem nevemkakofejst trpela.
Mater sem ponosna nase. Foter bi že kaj pripomnil (npr.: "samohvala se pod mizi vala"). Hehe, ali pa kaj podobnega.
Naslednjo nedeljo pa krog še podaljšam. No, plan je že tak. Rezultat pa sporočim.

lenoba je huda stvar ;-)

Prav vesela sem bila jutranjega dežja. Bil je odličen izgovor, da sem lahko ostala v postelji lep del dopoldneva. Ni mi bilo potrebno zapustiti tople postelje in se podati na Grmado. Vzpon sem prestavila na jutrišnje jutro. Sedaj pa v Celju že kakšno uro sije sonček. Mislim, da je vreme primerno za tek. Najdem pa vsak najmanjši izgovor, da ga prestavim za kakšno uro. Zdaj je že poldne. Jaz pa še kar strašim po bajti z dopoldansko šalco kafeta v rokah. Pravkar si berem o pripravah na mali maraton. Ja, želja je velika. Časa imam še tudi dovolj. Nekaj se celo matram in tečem. Še mulce silim, da bodo šli z mano. Začela sem tudi hvaliti naokol. Mogoče me bo prav to pripeljalo do cilja. Bomo videli ... ;)

Cilj: prvič preteči 21 km ali soliden čas na 10 km.

Četrtek: odmor brez telesno zahtevnejših aktivnosti.

Petek: hoja v klanec (višinska razlika 300 do 400 m); poskušajte opraviti s hribom brez vmesnega postanka oziroma v živahnem ritmu, kar pomeni nekoliko hitreje kot doslej.

Ko se boste vrnili v dolino, naredite še raztezne vaje in vaje za moč mišic trupa in rok; za vsako mišično skupino dve vaji po 30 sekund. Vmes eno minuto počivajte.

Sobota: dolgotrajnejši tek. Izberite ravninsko progo. Tisti, ki se pripravljate za »ljubljansko desetko«, opravite 12 do 14 km dolg tek. Hitrost teka naj bo za 30 do 40 sek/km počasnejša od vaše tekmovalne na 10 km. To bo napor okrog 85 odstotkov najvišjega srčnega utripa.

Za pripravo na mali maraton boste pretekli 16 do 18 km (približno uro in tričetrt do dve uri teka). Hitrost teka je za 40 do 50 sek/km nižja od vaše tekmovalne na 10 km.

Za tek izberite asfaltno pot. Na koncu dobro raztegnite mišice nog.

Nedelja: odmor brez telesno zahtevnejših aktivnosti.

Ponedeljek: enakomeren tek, 45 minut v čisti aerobni hitrosti (okrog 85 odstotkov najvišjega srčnega utripa). Tek končajte (zadnjih 5 do 10 minut) v nekoliko hitrejšim ritmu. Sledijo raztezne vaje in vaje za moč mišic trupa in nog; za vsako mišično skupino (trebušne, hrbtne, prednje stegenske, zadnje stegenske mišice in mišice goleni) naredite dve vaji po 30 sekund. Vmes eno minuto počivajte.

Torek: odmor brez telesno zahtevnejših aktivnosti.

Sreda: fartlek. Trening kot običajno začnite z desetminutnim lahkotnim tekom in razteznimi vajami, zlasti za noge. Ogrevanje naj se konča z nekaj osnovnimi vajami (skipingi, hopsanje) za izpopolnjevanje tehnike teka. Vse opravite v približno 20 minutah. Nadaljujte s petimi teki v klanec, 60 do 100 m (odvisno od vaše pripravljenosti in strmine) v živahnem ritmu. Nazaj hodite. Sledi 10 minut teka v pogovornem tempu, nato osem 30-sekundnih tekov v živahnem tempu (hitreje kot običajno tečete, ne pa sprint!). Med hitrejšimi odseki teka je minuta odmora v čisto počasnem teku in hoji. Nadaljujte s počasnim desetminutnim tekom. Ob štoru v gozdu ali klopi v parku se ustavite in naredite vaje za moč: za trebušne, hrbtne mišice in mišice rok in ramenskega obroča (štiri vaje s 15 do 20 ponovitvami). Sledi počasen desetminutni tek. Fartlek končajte z 10- do 15-minutnim tekmovalnim tempom teka in petminutno hojo za umiritev.

težko mi je ;-)

še nekaj popotniških ...