toti MB

Letos mi je v času veselega decembra prvič uspelo občudovati tri slovenska mesta-Ljubljano, Celje in Maribor.
Po Ljubljani sem še največ kolovratila. Mi je domača. Domač mi je kuhanček (kar še ne pomeni tudi, da mi je dober; ravno nasprotno ...) . Domače so mi lučke in lampijončki.
Celje-pravljično mesto (vsaj tako ga oglašujejo), me je navdušilo včeraj. Z Eroiko v mestu (hihi, smo jim pomagali peti), luštnimi stojnicami in zelo dobrim kuhanim vinom.
Danes je padel pa še Maribor. Soliden kuhanček (malo presladek za moj okus), lepe stojnice (z norimi uhani) in malo ponesrečena okrasitev mesta. Vsekakor pa čudovito mesto.
In super družba!!!

jutro in kava

Ni jutra brez kave. In ni kave brez mleka.
Pa sem se oblekla in zakorakala v mrzlo jutro.

Še dobro, da je Celju sonce. Slišim ga. Kako me kliče.
Saj pridem. Kmalu. Samo kavo še spijem. ;-)

kure

In kurnik.
V vsej svoji lepoti ... ;-)

toplo

Toplo. Čarobno. Nežno. Sproščeno. Veselo.
Tako sem preživela predbožični večer in božič.
V krogu najbližjih.

MojaMoja

Tale "moja" Ljubljana me vedno znova očara. Kar ne morem se nagledati vseh lučk, ki krasijo mesto. Mestno jedro je polno ljudi. Skoraj tako kot poleti. Trgovine so odprte. Gostilne polne. Okrog štantov za kuhančak, pa gruče ljudi. Kak fajn!
Nocoj sem z veseljem korakala po mestu. In opazovala. Ulico polno ljudi. Nasmejane obraze. Veseljake. Lučke. Izložbe.

P.S.
Mislim, da sem na dobri poti, da fašem sladkorno. Ker od kuhančkov za 2 ojra, se res ne moreš napiti. Zagotovo pa lahko dobiš sladkorno bolezen. hehe Ampak je vredno! ;-)

babnce

Moj jekleni konjiček me prosi za vitreks. Že kakšen teden. Na prednjem, vetrobranskem steklu imam en velik zmazek. Že lep čas. Brisalci pridno mažejo umazanijo in čistilo po steklu.
No, saj avto, nekdaj črne barve, je danes tudi siv. In slan.
Danes mi je nekako uspelo priti do trgovine. Z namenom, da končno kupim tekočino za steklo. Ki ne bo zmrznilo in mi onemogočilo (milo rečeno) pogled na cesto.
Iz trgovine sem prišla z dvema darilnima šalcama za kafe in prekrasno božično zvezdo (ki krasi mojo kuhinjo).
Hehe, seveda sem pozabila po kaj sem prišla v štacuno.
Babnce ... :-)

605

Lepo, a ne?! Pocukrano lepo! hihi
Po polžje sva prilezli na vrh. Dva koraka gor, enega nazaj. Podrli rekord. Tako počasni še nisva bili. Jp, sneg ima svojo moč.
Zdaj pa močno stiskam pesti, da ga jutri ne bo na cesti!!!

ne moreš faliti

V petek sem bila na "jankoviču". Letos prvič. Prijetno sem bila presenečena nad simpatično okrasitvijo, okusno hrano, nekoliko vodenim pivom, predvsem pa nad županovo sproščenostjo.
Gospod župan je hodil od mize do mize, se pogovarjal in slikal z vsemi. Izkoristila sem priliko in izvabila čudovito sliko.
Res je super župan. Žal pa ni "moj" župan. In mu tudi teoretično ne morem dati svojega glasu. Zagotovo pa ima moj moralni glas. Ni kaj, carko je. Vsaj zame!
Zabava. Dogajalo se je na dveh odrih. Cel večer sem nestrpno pričakovala mojega Đonija. Z zamudo mi je zapel šele nekaj pred eno zjutraj. No, saj ga poznate. Đoni Plastenka je pač rad v središču. Pa kako je lep ... :-)
Najboljši žur na petkovi zabavi sem odkrila v kadilnici. Pa naj še kdo reče, če niso kadilci res najboljši žurerji! Škoda samo, da smo jih izolirali. :-)

Ne morem mimo moje omiljene blagovne znamke-desigual.
Všeč so mi bogate barve in igrivi kroji. Nekoliko manj pa sem navdušena nad ceno oblačil. Veliko preveč za mojo denarnico. Zdaj je recesija (no, pri meni je vedno recesija ...), pa imam v omari samo fejk desigual majčko. :-)
Na zabavi je imela vsaka tadruga desigual cunjo. Barvitih krogov ne moreš spregledati. Pošitih plaščev tudi ne. Bilo je že prav smešno. Vse tršice v desigual cunjah. Hehehe, pa jaz nisem bila tudi nobena izjema. :-)
Sem se spomnila na besede moje predrage prijateljice, zakaj njej omenjena blagovna znamka ni preveč všeč. Zaradi prevelike prepoznavnosti znamke.

Tako, pa je minil še en zaključek. Kar ne morem verjeti, da je leto že pri koncu. Letos se mu je pa mudilo. Ni se kaj preveč oziral name in na moje želje. hihi

piđama

Danes imam piđama dan. No, saj ni prvič. Pa še zdaleč ne zadnjič. Mislim, da furam piđama jutra (in dneve) še od študijskih let dalje. To so bili dnevi po žuru. Ali pa dnevi, ki sem jih preživela v svoji sobici in se učila. Včasih mi je bilo malo nerodno, ko je prišel kdo na obisk, in me je videl kako kolovratim po stanovanju sredi belega dneva še vedno v pižami. Ampak se nisem dala motiti. :-)

Vsako jutro mi tudi uspe, brez kakršnegakoli posebnega truda, na piđami pustiti velik rjav, kavni madež. Zadnje dni pa tekmujejo s kavnimi še kakijevi madeži. Jah, če človek ne je za mizo, ima pač popacane hlače. :-)
Saj bi rekla še kakšno pocukrano o snežni idili. Pa ne bom! Vsaj dokler bo sneg na cesti (držim pesti, da ga do ponedeljka ne bo več!!!). Kidanje je še najmanjši problem. No, čeprav danes je manjkal sosed z borovničkami. :-)
Sneg ovira mojo svobodno gibanje. Ne morem teči. Da pa bi sedla v avto, mi pa še na misel ne pride. Letos sem že drsala z avtomobilo po cesti. Ne bi še enkrat. Hvala, ne hvala.

moj najljubši

župan ;-)

še vedno tečem

Ekola. Pa sem odprla sezono teka po snegu, ledu, pri minus ? °C. Zavita do vratu, s kapuco na glavi in z dobro musko, sem priganjala noge, da odženem mraz. Ujela sem še nekaj sončka. Če bi se mogoče odpravila iz hiše kakšno urco prej, bi bilo prelepo. :-) Morda mi jutri uspe.
...
Bilo je super. Čas je hitro minil. Misli so begale in analizirale minuli teden. Vmes sem se zamotila še z bentenjem čez neočiščene pločnike. Led in sneg - idealno, da mi zdrsne.
Zdaj me pa trese. Brrr ...
Čez slabo uro šibam na "jankoviča" (mojega najljubšega župana!!!). Pa še vedno sedim za računalnikom in nimam pojma kaj naj oblečem ... ježešmarija :-)))

3 zvezdice

Fotke so malo zamegljene ... Zaradi kuhanega vinčka. hihihi

kuhanček

Letos pa nisem v formi. Vsaj kar se tiče kuhančka in potepanja po mestu. Lansko leto smo kar nekajkrat "zagreznili" v mestu, pod "jankovičevimi" lučkami in s kuhančkom v rokah.
Z lepljivimi prsti, zaledenelimi nogami in z nasmehom do ušes smo se "priguncale" do doma.
Všeč mi je veseli december.
Tudi letošnji ni švoh. :-)
Danes gremo spet "na lov". Za najboljšim vinčkom. Upam, da ga najdemo!
Če ne danes, pa ziher drugo leto!


No, no. Kje pa je optimizem ;-)? Itak, da ga najdemo. Pa ne sam vinčka :-D. In ... če pa ne ravno danes, ne bomo čakale drugega leta. Sej ostane še nekaj dni tud v tem decembru. ŠE LETOS moramo biti uspešne :-). V takem ali drugačnem lovu ha ha ha. (P.S. by Giovanna)

h kot ...

Nič novega. Sem pač hipohonder. Še posledica zdravstvene šole. Raje kakšna tabletka preveč ... In nekako podobno je tudi s cepljenji.
Letos sem zagotovo zmagovalka o številu preventivnih cepljenj. Začelo se je z rumeno mrzlico. Končalo pa s prašičjo (ups, novo?!) gripo. Vmes pa še dve dozi proti hepatitisu A, pa še sezonska gripa je bila nekje vmes. Za cepivo proti klopnemu meningitisu mi je spomladi zmanjkalo denarja. Pa drugo leto. Varnostnica (receptorka???) v čakalnici mi je vse lepo razložila. O vrstah in učinku cepiv, trajanju, ceni ... Prijazno mi je svetovala, da naj s cepivom proti klopnemu meningitisu počakam do pomladi, da pa se le naj dam cepiti proti novi gripi. In sem se res!
Prejšnji dan pa sem se z isto gospo fino skregala, ker me je hotela prisiliti, da naj počakam na vrsto. Pred mano pa je bilo enih 50 ljudi. NOT! Seveda nisem čakala! Halo! Se pa imam rada! Včasih sicer premalo, ampak takole pa ne bo šlo ...
Ali je kdo vedel, da je cena za posamezno cepivo napisana samo za en odmerek?! Me je včeraj skoraj kap. Za vsak odmerek cepiva proti hA sem odštela nekaj več kot 50 ojrov. Za zaščito sta nujna dva odmerka, ceno pa napišejo samo za eno dozo. ?! Al pa mam js dolgo lajtngo! Kar se tudi velikokrat izkaže za resnično. hehe
Skratka, spet sem prepikana. Bolita me rami. Ampak jaz verjamem, da mi bodo vsi ti "čudežni" serumi pomagali, da bom zdrava. In polna energije za novo potovanje. V Indiji je baje kar svinjarija! No, vsaj tako pravijo.

malo neorganizirana

Na smeh mi gre, ko se vidim otovorjena s pettaužnt vrečkami. V vsaki roki jih imam ponavadi pet preveč. Pa še torbico moram nekam obesiti, pa rezervne čevlje se trudim držati z mezinčkom, plašč mi visi na rami ... Nekako tako sem ponavadi otovorjena. PREpogostokrat.
Ponavadi se mi vedno (nekam) mudi. Ne vem kako, a mi vedno rata, da sem PREpozna. Pa nisem bila vedno takšna. Jah, saj vem ... leta, leta. :-)
V naglici, grabim vrečke (!!!), košare, torbice, čevlje ... Vsakič znova sem jezna nase, ker sem (spet) pozna. In še bolj jezna nase, ker sem spet neurejena. V daljavi ponavadi slišim glas: "od kod zavraga si spet privlekla toooliko vrečk". Ampak hec je tudi v tem, da ima vsaka vrečka svoj namen. Vsaka vrečka je nekomu namenjena. Ali pa so vrečke organizirane glede na lokacijo potovanja. Vsakič znova pa me presenetijo s svojo količino. :-)
Bolj kot se trudim, da bi bila bolj urejena (in organizirana), slabše mi gre od rok.

Pobožne želje

Včeraj sem imela spet pobožne želje. Hehe, saj ne mislim posvetiti meseca decembra mojim spalnim prigodam in vas s tem obremenjevati. Če delam popoldan, dan mine prehitro in zjutraj imam le kakšno uro, da še kaj postorim.
Ta teden imam zelo natrpan. Tako dopoldneve kot popoldneve. Danes še extra. Zato sem si že včeraj zvečer naredila točen plan (po alinejah) za aktivno jutro. Vsaka minuta jutra je bila zapolnjena z obveznostmi. Zadovoljna sem se odpravila v posteljo. Malce pozno sicer, ... Še prej pa nastavila budilko.
Pazi zdaj ... ob 7.15 zjutraj.
Japajade. Ko je začela po postelji ropotati, sem skoraj bruhnila v smeh. Ja, koga pa zezam?!
Vstala šele dobro uro kasneje.
Recimo, da sem se uspela vsaj malo naspati. Zdaj v miru kafečkam. In mi je lepo.
Bom pa jutri zjutraj spet aktivna. Ampak ne prezgodaj! V skladu s svojimi jutranjimi individualnimi sposobnostmi (evo, pa imam nov IP cilj). ;-)

nekam bi šla

Še vedno sem mojstrica v spanju (sumila sem, da me je dar zapustil ...). Več kot 12 ur. Opa. To pa ni kar tako. Že pred Bizovičarjem&Zrncem me je zmanjkalo. Sestri sem uspela še enkrat ponoči reči čaw, in jo še vljudnostno vprašati kako se je imela.
Fajn je bilo. Sanjati.
Čeprav sem budna, še vedno malo sanjam. Zdaj sem se lotila brskanja in iskanja aktualnih popotniških strani. Šla bi nekam. No, saj jaz že vem točno kam. Pa mi datumi niso ravno blizu. Oh, ta šola. In dopust. In počitnice. Saj denar mi tudi ni blizu. Ampak se mi zdi, da ga še vedno nekako napraskam. Potem pa si še pol leta ližem rane. Tako pač je. Noge fajn spodvijem pod (vedno) premajhno odejo.

potepoholik

Takšno soboto nismo izpeljale že od leta97. :-)
Da bi si babuške vzele cel dan zase in se šle malo potepati, pa res ne pomnim.
Še po temi smo štartale iz Ljubljane. V Pivki, kjer imam novega frizerja, je že sijalo sonce in obetal se je prekrasen dan.
Jp, imam novega frizerja. Simpatičnega. S spretnimi rokami. Z grabljami in koso je komaj za silo saniral sračje gnezdo. Pustila sem se razvajati na masažnem stolu. Paaaaše. Spila kar nekaj kav, v upanju, da bodo odgnale utrujenost, ki se je nakopičila tekom tedna.
Baje povprečen človek potrebuje nekje osem ur spanja. Odrasli celo kakšno uro manj. No, jaz pa raje kakšno več. Imam nizek pritisk ... (kao).
Dopoldne smo tako preživele prmojemnovemfrizerju, pile kafečke in se razvajale. Mislila sem, da bom prebrala vse trače, pa sem baje/raje meditirala na stolu.
Popoldne smo se spet potepale. Spile še kakšno kavo. Obiskale dve štacunci. Nadlegovale še nekaj 30letnikov. hihihi :-)

In danes je nedelja (hvalabogu). Dan, o katerem sanjam že od torka. Dan, ko bi lahko kot angelček spaaaaaalaaaa do kosila. Ampak NE. Pri meni je svet obrnjen na glavo. Leta so tu. Že ob osmih sem bila budna. Kot sokolooko. Pišuka. Skoraj jezna sem napadla kavo. Potem pa sem se spomnila, da je danes nedelja. V objem tople postelje se lahko vrnem kadarkoli se mi bo zahotelo. ;-)

večer samskih na mlinski

Super začetek veselega decembra. Zunaj je dež in mraz. Ampak power girls se ne damo. Zavite do vratu, se grejemo ob pivički na balkončku. Obujamo stare čase. Stare žure. Ex simpatije.
Ivana je pravkar našla herbarij rožic, ki ji jih je nabral prijatelj. Davno. Na poti z enega žura.
Katinka načrtuje nova potovanja v neznano.
Fajn je!
Za trenutek smo pobegnile na toplo. Da si pogrejemo noge. Odpremo novo pločevinko. Se posladkamo s čokolado.
Jutri je nov dan. Čakajo nas nove dogodivščine. Že od šeste ure dalje. Zjutraj, da ne bo pomote!!! :-(

mlada po srcu

O tem, kako me daje emšo in ženski hormoni, čivkajo že ptički. No, vsaj tisti, ki niso odleteli nekam na toplo (slednjim globoko zavidam!!!).

Pred leti, ko sem še kadila, se mi je prvič zgodilo, da je (vpričo mene) ena mama vprašala mojo sodelavko, če sem nova mladostnica v našem zavodu. Malo sem jo križem pogledala in globoko potegnila (oooo, to so bili časi ...). Cigareto. :-)
Prejšnji torek pa sem peljala naše dečve na glasbeni koncert v dijaški dom. Prijazna vzgojiteljica nas je prišla pozdravit. Kar zardela je, saj ni vedela h komu naj se obrne. Nekaj časa je gledala mene, nekaj časa mojo deklico. Potem pa nas kar v množini lepo pozdravila in odhitela.
Danes, v ZD, zoboderki tudi ni bilo čisto jasno kaj delam v njeni ambulanti. Ko sem dvakrat nekaj (bolj oštro) povedala, ji je šele priklapljalo.
Saj je fino, če ljudje mislijo, da sem še mlada deklina itd. Ampak, ko me pa ne upoštevajo, in tikajo, mi pa dvigne pritisk.
Takrat renčim! ;-)

najina omiljena

Danes sem se potepala po Ljubljani. Počasi mi bo le uspelo "zamenjati" vsa rojstno dnevna darila. Prstan mi sedaj lepo sede na prst. Brez vnaprejšnjega slinjenja prsta. Po mestu sem hodila z dvignjeno roko, da je lahko vsakdo videl moj novi prstan! Smeh.
Zmagu smo kupili najlepšo zapestnico. V trgovini ni bilo lepše. Sexy prodajalec si je zapisal telefonsko številko. Pred tem pa si je kar vzel časa za naju! Opa. ;-)
Mislim, da sva našla najino omiljeno (NAJLJUBŠO) restavracijo v Ljubljani. Running Sushi & Wok. Sušija ne jem. Ostalo pa skoraj vse. Prvič sem nekaj pizdakala, ker se je po traku vozil pomfri. Danes pa sem pizdakala, ker ga ni bilo.
Obedovanje v omenjeni restavraciji predstavlja za naju cel projekt. Sediva za "najboljšo" mizo. Z odličnim pogledom v kuhinjo. In potem mi Zmago razlaga in podaja, glede na izgled, različne krožnike s hrano. Takoj vidi katera hrana je stara in se po traku fura že cel dan.
Na koncu vedno čakava. Ponavadi na račko. In kakšno sladico. Prej se ne premakneva.
Sumim, da so naju dali že na črno listo. :-)
Skratka, nažrta sva prišla domov. Hehe, saj potem nama je vedno žal, da sva toooliko pojedla.
Do naslednjič ...

zaspana (nič novega)

Vsak drugi torek je peklenski. Ne morem se sprijazniti z bolečino, ki mi potuje po telesu, ko zazvoni budilka.
In potem sem zaspana. Celo pot. Niti jutranja glasba ne zaleže za dolgo.
Potem sanjarim o kavi. In si domišljam, da me bo fajndoza kahle kafeta zagotovo prebudila. Np. Jo je pa fajn srkati. Zraven udariti kakšno jutranjo debato.
Potem se utrujenost vrne. Veke so težke. Začnem se bodriti, da bo kmalu konec službe, in da me doma čaka postelja.
Kako se minute vlečejojojojoooo.
Hitela sem domov. Postelji naproti. Pa me je zmotilo sonce. Oziroma prestrašila tema. Ja, pa sem šla loviti še zadnje sončne žarke.
Zdaj pa še kuhanček in kurnik. Pa saj ni časa za spanje. hihi
Zvečer bom pa zagotovo hitro v postelji! Upam. Če me spet knjiga ne posrka vase.

Mislim, da sem fenomen glede spanja. Nikoli ga nimam dovolj. Pa jamranje mi gre tudi dobro od rok. Vsakemu, ki ima vsaj minutko, hitro pojamram, kako sem pa jaz danes zaspana, in kako mi je hudo. hehehe
Držim pesti za doooolgo noč, kvaliteten spanec in čarobno jutro.