lenčkana

Čeprav bom še cel teden jokcala, da ne maram dežja, da bi imela sonček ... itd, sem danes prav vesela jutranjega naliva. Dober izgovor, da se izognem teku. Ploskam z ritko! Ker se mi nikamor ne da. Danes sem lena. ;-) In zaspana. In tečna. In ... hehe
Vseeno pa upam na uspešen teden! Se bom poskušala držati (Tanjinega) reka - čič ne da nič!

prvič na Šmarni gori

khm ... jp. Včeraj sem bila prvič na Šmarni gori. 33 min sva rabila do prečudovitega razgleda, martinčkanja in pivca.

p.s.
Razen gozdne senčke in družbe, me razrita in precej shojena pot ter horda ljudi ni ravno prepričala, da bi postala moja stalnica.

Igraj se z mano

Vsak od nas je verjetno že kdaj v življenju izrekel besede »igraj se z mano«, kot povabilo k druženju, skupni dejavnosti, povezovanju. V igri smo si ljudje pogosto veliko bolj enaki in enakovredni, v interakcije stopamo lažje in bolj sproščeno kot v ostalih življenjskih situacijah. Igra je namreč ena od prvih socialnih dejavnosti človeka in kot taka ohranja pristnost in nezavezanost vsem konvencijam zunaj lastnih.

Povezovanje skozi igro je tudi eno od vodilnih načel dogodkov MEDNARODNEGA FESTIVALSKEGA LETA »Igraj se z mano«, ki s svojimi aktivnostmi spodbujajo socialno integracijo oz. inkluzijo med otroci, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij. MEDNARODNO FESTIVALSKO LETO »Igraj se z mano« poteka v okviru Zavoda za usposabljanje Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije. Dejavnosti pa zaobjemajo veliko število sodelujočih šol, zavodov, nevladnih organizacij in posameznikov, kot tudi vseh ostalih ljudi kateri se znajdejo v povezavi s posameznim dogodkom naključno. In ta množica je velika, ker se dogodki odvijajo na prestižnih in zelo »frekventnih« prostorih, kot so Prešernov trg v Ljubljani, Cankarjev dom, Park Tivoli …

VABLJENI!!!

plevel in rožce

Kadarkoli že se spravim urejat nekaj metrov gredice, ki mi je včasih prav odveč, mi je (skoraj) žal, da se je ne lotim večkrat. Ponavadi čakam na dež, da lepo zmoči zemljo, potem čakam na sonček, ker v dežju pa res ne morem okopavati. Tako mine več tednov, plevela pa je več kot rož.
Med okopavanjem me sosede vedno zasujejo z nasveti. Tako bom letos sadila ene (?) rožce, namesto nizkih sončnic, ki na moji gredici vedno zrastejo dva metra in več. ;-) Baje lepo rastejo celo poletje. Z njimi pa ni dela. Kar je bistveno! Meni še zalivanje ne gre od rok. ;-)
Seznam opravil - "kaj na bajti je še potrebno narediti" - je vsak dan daljši. Poleti imam v planu pleskanje. ;-)

na obisku pr Boji

Kar nekaj časa je trajalo, da smo našle pot do prelepega Šentjanža. V hiški na griču, nekje med Trebnjem in Sevnico, živi prijateljica (in sestrična) Bojana.

potepinka

Nekaj lepih iz potepinskega vikenda.
Ob priliki pa še kaj napišem.

razočarana

RAZOČARANA! Čeprav sem bila opozorjena, da se je prvotna zasedba Lord of the Dance upokojila že davno, sem vseeno pričakovala VEČ.
Na oder so mi poslali (dobro) imitacijo Majkla F. Fant je bil kakšnih 20 let mlajši od "tapravega" Majkla. No, saj na odru ni bil švoh. Pravzaprav je bil fenomenalen. Ko se je prikazal. Žal premalokrat.
Vmes sem se dolgočasila s pevski nastopom xy pevke. S povprečnim glasom je odpela nekaj "domačih". Simpatično, ampak prav nič posebnega. Če bi si zaželela nastop pevke, bi kupila drugo vstopnico.
Vtis so pustile tudi falirane balerine, ki so v copatkih (!!!) poplesavale na odru. Vsake toliko so dvignile nogo in zamenjale outfit. Bah. Precej neizvirno in dolgočasno.
Pričakovala sem spektakel. Domov pa prišla z nosom do tal.

zmagovalka!

Za mano je še ena 10ka! Jupi! Tokrat mi je uspelo priteči na cilj pod eno uro (0:58:20)! Kljub zelo, zelo slabi napovedi, je bilo super. Ni deževalo, kar je najpomembnejše! Vetrič me je hladil. Ljudje (za spremembo) niso cepali kot muhe.
Še vedno pa sem pred tekom nervozna. Ko sem se danes zbudila, mi je srček skoraj ušel, tako je tiktakal. Zaradi zaspanca, ki je bil še komastricatoma in je potreboval dobre pol ure, da si je poštimal frizurco (in še kaj), ko naj bi ga z Ivano pobrali, nisem imela do starta niti časa za živčnost. Posledično sem tudi ostala brez majčke. Spet. In spet bom preveliko dobila po pošti. ;-)
Navijaška skupina je bila super. Pridno je trpela moje čustvene izbruhe. Še bolj pridno pa so me spodbujali.
Prosto si na startu ne morem pomagat. Nekaj časa sem na robu solz. Nekaj časa se smejim. Potem dobim kurjo polt. Sledi poskakovanje. In trepljanje Zmaga. Ta si ponavadi prisluži črnico na rami. Če ostane še kaj časa, pa vse še ponovi.
Med polmaratonci je bil tudi Pahor. Ql! In zdi se mi, da je imel zelo dober rezultat.
Sama pa sem obrala že preizkušeno taktiko. Tokrat sem si izbrala širokorameno žensko, ki sem jo pridno "zasledovala". A na koncu prehitela!
Organizatorjem je tudi letos uspelo očarati publiko s spustom balonov v obliki rdečih src ob startu. No, res ne vidim razloga zakaj se ne bi drugo leto spet vrnila v Radence. Ivana, Zmago?

čisto navaden dan

Torek. Dan, ko so delovni plani padli (zaradi lastne lenobe) v vodo. Dan, ko sem del popoldneva prespala. Del večera pa celo pretekla. (Pridno se pripravljam na sobotno desetko). Zdaj pa urejam kupčke krame, ki sem jih v minulem letu pridno skladiščila. Našla sem razne (strokovne) članke, odrezke iz časopisov, vstopnice, brošurce (iz potovanja), ki jih niti ne bi pogrešala, če bi "dobile noge". Vsak pildek mi nekaj pomeni. Spomini, spomini ... Kako naj potem človek kaj vrže stran?! Ne gre! Kaj čm, sem pač en konc hrčka. :-)
Jutri je nov dan. Upam, da me čaka več delovne vneme. In manj stresno jutro. (Jp, jutranje vstajanje mi še vedno predstavlja problem. Žal.)

prve težave

Glede na to, da že celo jutro lenarim, kafetkam, firbcam, se delamdadelam ..., lahko še malo potračam. O ...

O teku in prvih tekaških poškodbah.
Šele po 3 letih tekaških podvigov si končno znam (vsaj mislim tako) kupiti patike za tek. Takšne, ki so celo prave velikosti in ne puščajo podplutb pod nohti (tekaški nohti).
V zadnjem letu sem si namreč kupila kar dvoje. Prve so občutno premajhne za tek. Sicer lepe (čist po babje) in s fajn blaženjem. Za tek pa popolnoma neuporabne.
Pred kakšnim mesecem sem si "malo" poškodovala ahilovo tetivo na desni nogi. O nastali tekaški poškodbi sem veliko prebrala, dobila kar nekaj koristnih nasvetov (med drugim so mi svetovali masažo) in celo nekaj dni počivala. Bolečina pojenja. Pišuka, misel, da ne bi mogla več teči, četudi bi bilo to le začasno, me je pošteno prestrašila.
Po novem se tako pretegujem in raztezam. Velikokrat na to še pozabim. Ampak se trudim. Teka ne dam!