Ljubljanski maraton. Letošnji je žal odtekel brez mene. Priznam, kar hudo mi je (bilo).
Biti del pozitivnega vzdušja na ljubljanskem maratonu, se ne da opisati z besedami. Po pretečenih kilometrih si ponosen na zmago. Kot navijač spodbujaš tekače, hkrati pa se poigravaš z mislijo, da boš prihodnje leto tudi ti med njimi.
Zadnji mesec me daje lenoritis. Opustila sem tek. Na sosednji hribček nisem zlezla že 14 dni. Jezi me vreme in še 1000 drugih izgovorov. Pogrešam tek. In voljo. Upam, da se do pomladi vrne. ;) Sorazmerno z neaktivnostjo pa pridno nabiram kilogramčke. Pri prehranjevanju so tudi popustile vse zavore. Tolažim se, da bo drugo leto vse drgač. :)))
Biti del pozitivnega vzdušja na ljubljanskem maratonu, se ne da opisati z besedami. Po pretečenih kilometrih si ponosen na zmago. Kot navijač spodbujaš tekače, hkrati pa se poigravaš z mislijo, da boš prihodnje leto tudi ti med njimi.
Zadnji mesec me daje lenoritis. Opustila sem tek. Na sosednji hribček nisem zlezla že 14 dni. Jezi me vreme in še 1000 drugih izgovorov. Pogrešam tek. In voljo. Upam, da se do pomladi vrne. ;) Sorazmerno z neaktivnostjo pa pridno nabiram kilogramčke. Pri prehranjevanju so tudi popustile vse zavore. Tolažim se, da bo drugo leto vse drgač. :)))
