konec starega

Leto je naokoli. Mali pridno raste. Počasi umikamo stvari s polic. Smo v začetni fazi plazenja. Spimo. In ne spimo. So obdobja. Zadnje mesece je Črt tudi mali polžek. Kar se slinjenja tiče. Čakamo in čakamo na zgornje zobke. :) Ki naj bi bili krivci za tečnobne dneve in neprespane noči.
Mali spi, očka pa nama je pravkar natočil kozarec rdečega. Upam, da zdržim do polnoči. :)
Vse lepo v 2013!

lušta se mi tekme

Pravkar gledam prispevek o ljubljanskem maratonu. In se mi ga lušta. Komaj čakam, da se ga bom lahko spet udeležila. Lansko leto sem celo sanjala o 21ki. Ali vsaj o 10ki. Pa nau šlo. Letos že ne. Ni bilo časa za priprave.
Pred časom sem se sicer prisilila in pognala lene noge v dir, vendar je (bilo) premalo za tekmo. Še vedno imam kar nekaj kilogramov preveč. Prav tako nimam redne vadbe. Dnevi so postali tako kratki. Po temi me je strah teči, čez dan pa je tako težko najti tisto uro za tek. Ampak se ne dam, upam na najboljše!

pogovor me očetom in sinom

oče: sine, povej kaj ...
sin: gugu baba be
oče: aja? a baba, bebe, gugu?!
sin: bebe gaga gege baaa
oče: o kako že govoriš ...
sin: gugu baba gi ba beeba a beeebaaabeeee
itd.

lepo je

Kot novopečena mamica prvorojenca, se vsak dan srečujem z novimi izzivi. Imeti otročka je nekaj najlepšega kar se mi je zgodilo u lajfu (bi zarepal Zlatko... ki se ravno rola). Bi pa lagala, če bi rekla, da ni na trenutke zelo naporno. Na trenutke pogrešam kafetkanje v miru. Ogled kakšnega filma, brez pogledovanje na uro, da bom pavi čas v postelji. Skok na bližnji hribček. Jutranje poležavanje v postelji. Večerno pivce s puncami pa sem že uspešno realizirala.
p.s.
Trenutno z eno roko tipkam, z drugo pa guncam voziček. :)
p.s.2
Crt se je včeraj uspešno prevalil iz hrbta na trebušček. Jupi ... Obratno smer pa še ni usvojil. :)

ko imas slab dan ...

Morja, ladjic, sončka, predvsem pa spremembe okolja sem se veselila celo poletje. Potem pa naletim na mraz in dež že prvi dan. Ker tudi drugi dan ni bil nič boljši, sem postala tako sitna, da me ni bilo za prenašati. Razen Črta, ki tako ni imel izbire. (Pa saj je bil tudi on siten ...)
Kot da dva dni dežja ni bilo dovolj, je dan začinil še avto, ki je začel spuščati sumljive zvoke. Sitnoba se je samo krepila. Da bova v miru premislila kako in kaj z avtomobilom, sva se odpravila na kosilo v restavracijo, ki nama jo je predlagal gazda. Zaradi dežja je bila terasa, ki je ponujala čudovit pogled na morje, zaprta. Andrej je jedel najdražjo, povprečno okusno, ribo. Sama sem naročila domače torteline z omako. Postregli so mi z zelo okusnimi tortelini in preslana omaka. Porcija pa je bila tako "velika", da sem iskala skrivno dno v krožniku. :)))) Ko sva dobila račun, naju je vrglo na rit. Fino so naju olupili. Pol sva se pa delala, da je bila hrana full dobra, da sva opravičila izdatek.
No, saj danes sem že bolje. Avto ne pušča več sumljivih zvokov, uspelo se mi je namočiti v morju in sonce sije.  :)

se pripravljamo

Psihoterapija vam pomaga poiskati pot ...

Vsakdo lahko s psihoterapijo pridobi veliko. Se počutite slabo, ste v stiski ali nesrečni? Ali pa preprosto želite izboljšati nekatere vidike vašega vsakodnevnega delovanja in si tako izboljšati kvaliteto življenja? Da se odločite za obisk pri psihoterapevtu ni nujno, da imate nek velik problem ali krizo. Zgoraj opisani primeri so dober začetek v vstop v proces psihoterapije. Torej, če menite, da je psihoterapija to, kar potrebujete, boste morda želeli izvedeti kaj več o meni in o tem, kako delam.

Tomaž, moj dober prijatelj. Več najdete tu: http://www.terapevt.si/

o spanju

Že od nosečnosti dalje spremljam razvoj otroka. Najprej po tednih, zdaj po mesecih. Ko sem v enem članku prebrala, da naj bi (moj) otrok v tem mesecu še vedno potreboval dvourni spanec trikrat dnevno, sem se prav nasmejala. Moj pa že ne. Več kot pol ure (nekajkrat dnevno) ne spravi skupaj. Že od rojstva ga zanima vse kar se dogaja okoli njega in ni šanse, da bi kaj zamudil. :)))
Nekje sem tudi zasledila, da bi lahko otrok v tem življenjskem obdobju že prespal noč. Zdaj moram samo še ugotoviti kako. :)

Črt

Te dni sem na počitnicah v Ljubljani. Prvič sem od doma. Vožnja v avtu mi je zelo všeč. Po 10ih kilometrih že spim. V avtu prijetno trese in me uspava. Malo treniram, da bom septembra zdržal do morja.

Počasi se privajam na novo okolje. Nova posteljic je tudi ok. Se je bo dalo navaditi. :)

Danes sem poskrbel, da je bila noč za očija in mamico bolj kratka. ;) Kaj pa oči ne kupi boljših rolet ... Skozi te že ob 6ih sije sonce.

Popoldan sem prvič zaspal sam. Brez guncanja v naročju. Najprej sem se malo kregal, potem pa mi je mami dala v posteljo medija Cirilkota in skupaj sva zaspala.

Pošiljam vam poljubček iz Ljubljane.

vaš Črt

muhe

Moj otrok se najprej skrega s flaško, potem šele začne piti. :)

kaj me razveseli

Kaj me razveseli:
- naspan otrok (če mu uspe tekom dneva zaspati za več kot pol ure; ponoči pa ne igra nogometa)
- sit otrok (naporno je hraniti otroka, ki se krega s flaško)
Jp, skromne želje. ;)

prigode

Dnevi so bolj ali manj enaki: spimo, kakamo, papamo, malo tudi jokamo, se cartamo ...
Če je prevroče, potem kakšno uro bolj zgodaj vozičkava. Z miškom se tako veseliva vsakršne ohladitve. Nisem zahtevna. Vesela sem že skupnega popoldanskega počitka. Danes npr. smo vsi trije užili popoldanski dremež. Jupi ... :)
Zadnje dni opažam, da moj mali počasi prijema stvari.
Pišem, da ne pozabim.

na bazenu

Danes sva bila s Črtom prvič na bazenu. Fant je preštel vse liste na drevesu, se pridno martinčkal v senčki in bil nadvse priden. Mami pa je uživala. Ob glasbi in dobri družbi. Na bazenu je bil namreč velik del Črtove družine.
Drugo leto pa upam, da se bomo že lahko namakali v bazenčku. :)

kaj me te dni razveseli

Polna plenička. (otrok ni kakal 48 ur) :)))

prigode mlade mamice (in poklicna deformacija)

Minuli teden je minil v ugotavljanju otrokove lateralnosti oz. stranskosti. Da pojasnim: ugotavljala sem, ali je moj otrok levičar ali desničar. Pred 14.dnevi je očka opazil, da prednjači desna roka. Nato pa sem nekaj dni nazaj sama opazila, da si tlači v usta levo roko. In že sem postavila diagnozo: levičar je.
Na svetu je le 10% levičarjev in svet je "narejen" za desničarje.
Potem pa le najdem članek, kjer lepo piše, da se v prvem letu (in tudi kasneje) dominantnost rok menjuje, in da do otrokovega 2. ali 3. leta ni še nič določeno.
P.S.
So pa levičarji pametnejši :)))

bodi

Za otroka in mamo so najbolj praktični bodi-ji, ki se zapirajo ob strani in jih ni potrebno otročičku vleči čez glavo. V času nosečnosti je o tem veliko slišal tudi očka. Vendar je v praksi po nekaj minutnem matranju le potreboval pomoč. Ostalo mu je kar nekaj gumbov, pa ni vedel točno kje bi jih zapel.

naš zaspanček

Ko je naš malček zaspan (revček še ne zna sam zaspati), si tišči roke v usta, nos, ušesa, oči ... Ne more se odločiti kam bi jih vtaknil, da bi lahko zaspal.

pogovor z orhidejo

Naš miško je pričel "govoriti". Ko je sit in naspan, pridno čeblja. Najrajši takrat, ko ga nihče ne gleda.  Pogovarja se z orhidejo. :)

pretesne nogavičke

Če je elastika na otrokovih nogavičkah pretesna ... :)

čestitke in pozdravi

končno doma

Pa smo doma. Končno. Z nama je Črt. Te dni se cartamo in pridno nabiramo neprespane noči.

kuhamo

Takole pa mi kuhamo kitajca. Njami ... :)

dobrodelnost

V zadnjem letu sem se najedla hamburgerjev, ocvrtega krompirčka ... za n-let naprej in nazaj. Sicer poskušam sledenje čimbolj skriti in zatajiti.
Danes pa sem zasledila, da se v Celjskem MC zbira denar za "moje" mulce. No, za Janeza Levca. Žal fant za pultom ni imel pojma o dobrodelnosti, še manj pa o organizaciji za katero se zbira denar.
Posledično pa tudi razkrivam svoje grehe. :)

kolo

:)

Končno sem se lotila pregleda, pranja in zlaganja otroških oblačil. Oblačil je veliko. Ni mi čisto jasno katera oblačila lahko kombiniraš. Ali kako se npr. odločiš za izbor oblačil. Meni tudi zgledajo vsi kosi podobne velikosti-vse je majhno.

In tako sem jamrala sestri ... 

Ona pa mi odgovori:

"Saj te razumem... Ampak potem je pa tako, kot s priročniki (Lonely planet) za tujo državo. Ko ga bereš na letalu preden prideš na destinacijo, ti ni nič jasno. Potem pa stopiš z letala, odpreš knjigo - in vse štekaš.
Točn tako bo, ko boš dobila bebo. Mogoče ne boš vedla vsega, ampak nekaj pač narediš-nekaj pač oblečeš, pa je :)))"

spomladansko čiščenje

Pri nas še vedno nič novega. Razen tega, da sem se prelevila v pravo gospodinjo. :) Kruhovi cmoki so tokrat uspeli. Golaž, ki sem ga pacala včeraj pozno v noč, pa je bil danes (po celodnevne potepanju) odličen.
V minulih dneh sem uspela tudi urediti tudi gredico. Na jesen sem dobila nasvet vrtnarja, da naj pred hudo zimo zaščitim sivko s smrekovimi vejami. Kar sem tudi storila. Aktivirala sem domače, oskubila polovico gozda, umazala avto in zaščitila sivko ter pušpan. Mesece sem čakala na sneg in zmrzal ter na pomlad zavlačevala s pospravljanjem smrečja. V minulih dneh pa sem dokončno obžalovala dobre namene. Na gredici so ostali samo kupi suhih vej, iglice pa so prekrile okrasno lubje. Moj je danes obrezal rastlince, sama pa sem poskušala odstraniti čimveč iglic in lubja ter prišla do sklepa, da nikoli več čez zimo ne bom gredice zaščitila s smrekovimi vejami. Pa če mi vse pocrka pomrzne, bom pa nove rožce kupila-bo ceneje in še manj zaje dela.

pri frizerju

Čeprav zadnje mesece ne vidim velikokrat ogledala, sem se ob teh redkih trenutkih soočenja le odločila, da obiščem frizerja.Tudi večtedensko vnaprejšnje naročanje, kot je dandanes v navadi, mi ni domače. Zato sem se v zgodnjih jutranjih urah odvlekla do salona. In prepustila konjsko grivo strokovnjaku.

Kot vsakič, se tudi tokrat nisem izognila vprašanju: "A barvate se sami?".

Khm, "aha". Lase si znam pobarvati tako, da vedno naredim kakšen nenačrtovan pramenček. Pričeska je tako bolj pestra.

"A si puščate dolge lase?" Momljam ... "Aha, se vidi, da že dolgo niste bili pri frizerju?!"

"Aha", se spet zlažem. Ne upam si povedati, da sem obiskala frizerko v drugem frizerskem salonu nekaj tednov nazaj.

"A danes postriževa naravnost, ali želite še vedno imeti eno stran daljšo kot drugo"?

??? KAJ??? Še nikoli nisem imela asimetrično postriženih las. Vsaj ne po lastni želji.

Kakorkoli že ... Mojster je odlično opravil svoje delo. V prihodnje pa se bom potrudila ostati zvesta le enemu.

Frizerju namreč. :)))

netalentirana kuharica

Kuham. Zadnjih nekaj mesecev. Sem doma in imam čas. Vsak dan se naučim nekaj novega. Izberem si jed, pobrskam za receptom, nakupim sestavine in kuhinjske dogodivščine se začnejo. Ponavadi si izberem tri ali štiri recepte, nato pa izberem najboljšega, ali pa naredim kombinacijo le-teh.
Ugotovila sem, da so za netalentirane kuharje recepti večinoma preohlapni. Sama namreč potrebujem zelo natančna in jasna navodila. Navodilo "po občutku" mi ne pomaga, da kruhovi cmoki ne razpadejo. Danes npr. sem pripravila zelo okusne čufte. A kaj ko je zmanjkalo omake. Čufti so jo spili. :)

poletela bi

Večkrat letno imam obdobja potovalne mrzlice. Takrat bi najraje spokala kufre in odletela. Malo po svetu. Nato se zbudim in se potolažim s kakšnim dobrim popotniškim blogom. Ki ga najdem čisto naključno.
Ravno danes sta me k popotniškemu razmišljanju spodbudili dve prijateljici, ki se potepata po svetu. Ena pije buteljke za 800$ v Utahu, smuča in uživa v družbi nemarno bogatih Američanov. Druga pa mi (nam) je pravkar poslala fotke iz revne Kambodže, kjer se ji pod vročim soncem kurijo možgani. Škoda, da nimam par rdečih čeveljcev. Bi poletela malo na obisk. Pofirbcat, kaj počneta Tamara in Barbara na drugi strani zemeljske oble. 

shejkam

Ostajam Janova fenica. S svojo energijo me je tudi včeraj spravil na noge. Po dolgem času sem spet malo poshejkala v poskočnih ritmih njegovih pesmi. Pri poskakovanju sem skoraj pozabila na bojlerček in kilograme, ki sem jih pridno nabrala v minulih mesecih. Kakšna brca pod rebro me je spomnila, da bo potrebno žur kmalu ponoviti. :)
Pa naj kdo reče, da ni fejst!

hrčkanje

Glede na to, da sem o hrčkanju že jamrala, bi človek mislil, da sem se znebila tudi odvečne krame. Cccc, ne ne. (Spet) sem uspela napolniti smetnjak.
Do danes nisem vedela, da sem strastna zbirateljica fasciklov in različnih map. Skrila Shranjene sem našla v treh sobah in štirih omarah. Sumim, da sem si jih nakupila v času študija. Morda sem želela z barvno paleto plastičnih map očarati profesorje in uspešno opraviti seminarske naloge.
In koliko škatel za čevlje, praznih in napolnjenih s kramo, sem privlekla iz vseh možnih omar in predalov. Kar naenkrat imam tudi polne predale nekih kablov, polnilcev za telefon  ... Pišuka, katerega ne bom pogrešala?! (Nimam pojma.)
Z veseljem bom jutri oddala nekaj te robe. (Za katero nimam j***, da bi romala direktno v smeti.)

heroja

Konec prejšnjega leta sem si ogledala dva dokumentarca.

Prvi prikazuje življenje in delo argentinsko-slovenskega misijonarja, ki je najbolj poznan po svojem delovanju na Madagaskarju. Z odprtimi usti in srcem sem srkala vsako besedo, ki jo je izrekel Pedro Opeka. Poln optimizma in energije razlaga o revščini, življenju na smetišču ... Vsak dan se trudi ljudem "dati delo". Kot sam pravi: "To je socialna krivica, da ljudje nimajo dela, da se jim ne ustvarjajo delovna mesta. To je prva krivica, ki se ustvarja. Če ni dela, ni denarja. Če ni denarja, ni zdravja. Če ni zdravja, ni napredka. To se vse skupaj drži." Pedro Opeka je zame heroj. 

Kakšen dan kasneje pa sem po naključju naletela še na en krasen dokumentarec - RUTH 246,8. Ruth Podgornik Reš je na ultramaratonu Spartathlon premagala 246 km. Je prva Slovenka, ki ji je uspelo preteči 247 kilometrov dolgo progo od Aten do Šparte. Na cilj je pritekla po 32. urah in 17. minutah in osvojila 2. mesto. Sama sem prvič sploh slišala za Spartathlon. V življenju sem (komaj) premagala 21 kilometrov. Ne vem niti, če bi uspela prekolesariti takšno razdaljo. Po ogledu tega dokumentarnega filma pa sem dobila novo energijo in željo po teku ter doseganju novih ciljev.