Morja, ladjic, sončka, predvsem pa spremembe okolja sem se veselila celo poletje. Potem pa naletim na mraz in dež že prvi dan. Ker tudi drugi dan ni bil nič boljši, sem postala tako sitna, da me ni bilo za prenašati. Razen Črta, ki tako ni imel izbire. (Pa saj je bil tudi on siten ...)
Kot da dva dni dežja ni bilo dovolj, je dan začinil še avto, ki je začel spuščati sumljive zvoke. Sitnoba se je samo krepila. Da bova v miru premislila kako in kaj z avtomobilom, sva se odpravila na kosilo v restavracijo, ki nama jo je predlagal gazda. Zaradi dežja je bila terasa, ki je ponujala čudovit pogled na morje, zaprta. Andrej je jedel najdražjo, povprečno okusno, ribo. Sama sem naročila domače torteline z omako. Postregli so mi z zelo okusnimi tortelini in preslana omaka. Porcija pa je bila tako "velika", da sem iskala skrivno dno v krožniku. :)))) Ko sva dobila račun, naju je vrglo na rit. Fino so naju olupili. Pol sva se pa delala, da je bila hrana full dobra, da sva opravičila izdatek.
No, saj danes sem že bolje. Avto ne pušča več sumljivih zvokov, uspelo se mi je namočiti v morju in sonce sije. :)
