Že nekaj časa sva se doma poigravala o obisku Budimpešte, saj jo opisujejo kot enega izmed biserov v nizu evropskih glavnih mest. Polovico letošnjih krompirjevih počitnic smo tako z družino (9 in 7 letnikoma) preživeli v glavnem mestu Madžarske.
Na netu sem poiskala nekaj blogov ter tako dobila okvirne usmeritve, kaj približno si lahko ogledamo v 4ih dneh, približen načrt ogledov, kakšno idejo za otroke. Pred odhodom mi je celo uspelo najti čas za knjižnico in si izposoditi dva vodnika po Budimpešti. Bravo jaz. Čeprav ... ves čas potovanja smo uporabljali GoogleMaps, oba vodnika pa sem samo prvi dan ogledov tovorila v nahrbtniku, potem pa me je le srečala pamet in sem ju lepo pospravila v kovček.
Iz Ljubljane do Budimpešte je približno 500 kilometrov AC. Madžarska AC je bila lepa, ravna in precej prazna. Šofer je večer pred odhodom uredil e-vinjeto, kar je super, saj takoj odpade še ena skrb in nepotrebna nalepka.
Namestitev sem našla na Bookingu tik pred zdajci. Do zadnjega dne smo držali pesti, da otroka ne pristaneta v karanteni. Izbrala sem apartma z odlično lokacijo v samem centru Pešte. V samem mestnem jedru parkiranje ni vključeno v ceno namestitve. Hoteli računajo od 15-20€/dan. Možno je tudi parkiranje na ulici.
V mestu precej dobro deluje javni promet, ki vključuje avtobuse, trolebuse, tramvaje in podzemno. S pomočjo GoogleMapsa smo se z lahkoto premikali po mestu. Vozovnico smo brez težav kupili na najbližjem avtomatu. Kupili smo 24/h skupinsko karto (max 5 oseb), ki je bila za nas najugodnejša; 3300Ft (1€=280Ft). Možno pa je kupiti tudi posamezno vozovnico, komplet 10.vozovnic itd.
Naši prvi dnevi potovanj se navadno začnejo z zamudo. In računati, da bomo pravočasno šli od doma, še prej pa vse spakirali, pospravili, se najedli ter si že prvi dan na ciljni destinaciji kaj ogledali, pri nas žal ne pride v poštev. Zato smo si raje podaljšali samo pot potovanja in se po nasvetu znanca Madžara peljali do Budimpešte čez Blatno jezero in si ogledali mestece Balatonfüred. "Madžarsko morje" smo prečkali z manjšim trajektom na Tihanyski polotok, sama vožnja pa je trajala 10 minut. Lušno, zelo, sploh za otroke je bilo posebno doživetje. Popotniki svetujejo tudi ogled kraja Tihany, in ga opisujejo kot najprivlačnejši kraj ob Blatnem jezeru, ki slovi po svojih znamenitostih in po pokrajinski lepoti.V Balatonfüredu smo si pretegnili noge, imeli pozno kosilo in se po promenadi sprehodili ob jezeru. (Seveda smo nekje vmes mrzlično iskali bankomat, se jezili, zakaj Madžari nimajo €, poskušali razvozlati madžarska navodilo za plačilo parkirnine na parkomatu, se še malo jezili, zakaj ne morejo dodati angl.prevoda ipd.)
Google Maps nas je v večernih urah pripeljal do hotela. Sprva smo se spet malo jezili, saj nas je vozil po labirintu ozkih ulic. Receptor v hotelu pa je bil presenečen, da smo se uspeli pripeljati do njih, saj drugim gostom to zaradi protestov ni uspelo.
Načrt 1.dan (peš): - Budapest eye (kolo), - Bazlika Sv.Štefana, - prečkanje reke Donave čez verižni most (Szécheny lánchíd), - Budimski grad na grajskem hribu (Várhegy), Fisherman’s Bastion, Matijeva cerkev (Mátyás templom), - večerna vožnja z ladjico po Donavi
Prvi dan smo bili še polni energije, spočiti in pripravljeni na nove dogodivščine. Zato sem člane družine spodbujala (beri: silila) k hoji in ogledu "must see" znamenitosti. V mestu je bilo malo turistov (? corona, letni čas) in zato gneče na ogledih ni bilo. Žal nisem nikjer zasledila, da je Verižni most zaprt zaradi prenove, ki naj bi trajala 3 leta. (vsaj tako je razložil turistični delavec in se pri tem dvomljivo nasmehnil). Ker nam je pred nosom ušel še "taxi boat" čez Donavo, smo se odpravili peš preko najbližjega Elizabetinega mosta (Erzsébet híd). Že malo utrujeni smo nato še ugotovili, da je vzpenjača na grajski hrib zaprta zaradi obnove. Na željo otrok smo zato najeli "ala golf bus" (Official Budapest castle bus), ki nas je peljal do širih glavnih znamenitosti: 1 - Matijeva cerkev in Fishemans Bastions, 2 - Buda tower, old town, 3 - Buda castle in 4 - Castle garden bazaar. Nasvet: po isti poti bi se lahko peljali tudi z javni avtobusom za bistveno ugodnejšo ceno. Ampak javni potniški promet je bil na programu šele drugi dan. :)
V Budimpešti smo šli v Italijanko restavracijo ocenjeno s $$$ z nezanimivim menijem, dobrimi in majhnimi porcijami. Zanjo smo se odločili, ker smo bili že zelo lačni in ker so stregli tudi pice, kar je nekaj, kar naš sin zanesljivo je. Izkazalo se je, da pečejo zažgane pice in je sin ni maral.Še lačni smo prvi dan zbrali moči še za vožnjo z ladjo po Donavi. Nekje sem prebrala, da se zvečer sprehodiš ob reki in izbereš ladjo, saj vse ponujajo podoben aranžma. Mi takšne sreče nismo imeli. Izbire pri ladji ni bilo. Edina ladja v naši bližini je izplula s priveza 7. Razen meni se je ostalim zdela vožnja precej povprečna, saj je bil ogled z nasprotnega brega lepi kot z ladje. Otroka sta vožnjo celo označila za dolgočasno. Na ladji so imeli tudi v različnih jezikih pripravljene avdio posnetke o znamenitostih. Možu na misel ni prišlo, da bi se dotaknil, kaj šele nadel ponujene slušalke, ki so mu že na videz zgledale zamaščene. :)
