doma

Smo doma. Zdravi in veseli ...starih/novih igrač. :)

Še vedno nas daje jet lag. Wiki pravi, da je Jet lag … is a physiological condition that results from alterations to the body's circadian rhythms caused by rapid long-distance trans-meridian (east–west or west–east) travel. 

Predvidevala sem, da bova midva imela največ težav s panjem. V praksi pa se je izkazalo, da ni tako. Že v Miamiju je bila prvih nekaj dni budnica ob 4.ih zjutraj. Doma pa tamaladva gledata risanke ob 2eh zjutraj in spita do poldneva. Počasi se vračamo na stare tirnice. Saj bo …

Trenutno uživamo poletne dni v Celju.

Houston

S kar malo težkim srcem smo se poslovili od prijateljev in zapustili Dallas. Črt in Žan sta celo malce pojokala.
Celotno potovanje je minilo brez težav in kakšnih (neprijetnih) posebnih komplikacij. Do zadnjega dne, ko nam je zagodlo vreme. Zaradi nevihte in strel, ki so bile bojda 8 km od letališča, delavci niso mogli naložiti prtljage na letalo in tako smo zamudili naslednji let do Istanbula. Prenočiti smo morali v Houstonu in počakati na naslednji let domov. Da je bilo še malo bolj stresno in naporno, so nam uspeli še pobrkljati datume prebukiranega leta. Letalski družbi med samo nista želeli komunicirati, tako da smo tekali po (ogromnem) letališču gor in dol. Uf, pestro in stresno.
Smo se pa lahko (ne po lastni želji) popeljali malo po Houstonu in si ogledali še en Space Center. Ta dan je na termometru kazalo 100°F (38°C) + vlaga, zato smo tudi izpustili botanične vrte, parke in vse druge oglede na prostem ter poiskali klimatiziran muzej.
Konec dobro, vse dobro.

po dallasu

Potepamo se po Dallasu. Vroče je tudi tu. Visoke temperature lažje prenašamo, saj ni tako lažno kot na Floridi. Domačini pravijo, da bodo temperature v prihodnjih mesecih lahko dosegle tudi 45°C.
Za Florido pa so nama rekli, da rabiš kakšno leto, da se navadiš na vlažno okolje. Je pa bojda faj za pljučka.
Zadnjih nekaj dni si ogledujeml znamenitosti, ki nam jih stric gugl predlaga.
Ogledali smo si Dallas Aquarium. Otroka sta uživala. Jaz pa sem malo vihala nos nad gužvo. Ko pa smo prišli do izhoda, sem šele videla, kaj pomeni gužva. Kolona ljudi, ki je čakala na vstop v akvarij, se je vila kot kača okrog zgradbe. In se neprestano podaljševala. Se splača zgodaj od doma. Ni šanse, da bi čakali.

Isti dan je Andrej našel še luškan pank (Klyde Warren Park), kjer sta tamaladva lahko počofotala med mini vodometi (splash pad). Poleg parka pa je parkiranih kar nekaj food truckov, kjer smo z veseljem pokosili.
V najhujši vročini smo se šetkali po Arboretum in botaničnem vrtu. Ni bilo niti piša vetra. Uf, nam je bilo vroče. ''Sweating as a pig'' je premil izraz. 😂 🐽

Bil pa je del vrta namenjen otrokom. Pripravili so jim različne tematske poskuse (veter, voda, sonce), igre, labirint... naša dva nista hotla stran.

Naslednji dan smo na Pioneer plazi našli okrog 70. bikov... kipov.

Danešnje dopoldne smo si ogledali Mandalay Canal, del poti peš in del z brezplačnim panoramskim vlakom. (Mandalay Canal Walk at Las Colinas)

Popoldne pa smo pobegnili pred vročino v muzej letal-Frontiers of Flight Museum. Znotraj muzeja so uredili še igrala za otroke. Super.

teach your heart out

Na križarki po Bahamih sem opazila ljudi z istimi majicami. Bili učitelji ih vseh koncev ZDA. Imeli so konferenco.
Super, a ne!!

Tx

Pred nami so še zadnji dnevi. (Dva člana že odštevata.) Srečno smi prispeli v Teksas. Bivamo v najčistejšem hotelu do sedaj. Za spodobno ceno.

zanimivosti

Vrečka v vrečko vrečka... Srce me boli, ko v trgovinah blago zlagajo v plastične vrečke. Po nekaj kosov v posamezno vrečko. Da se ne strga, in da ni pretežko za prenašat. Redki imajo svoje vrečke za večkratno uporabo. V mislih kar vidim uboge želvice, ki se davijo s plastiko.

Po cestah je precej kosov počenih pnevmatik. Potrebna znatna previdnost. Andrej že obvlada.

Do sedaj smo se najhitreje peljali 120km/h. Hitrosti na AC so relativno nizke (za naše razmere). Hkrati pa relativno visoke v naseljih. Ne glede na vso varnost in previdnost, pa na cesto spustijo monster trucka katerega guma je višja od človeka.

Potrpežljivost in neprestano opravičevanje... Sorry, i'm sorry...vsakič, ko gre nekdo mimo, sploh v gužvi, morda stopi kakšen centi preblizu, se opraviči. Skoraj preveč zlahka jih gre z jezika tale sorry. Res se za vsako figo opravičijo.
In zelo so potrpežljivi pri čakanju. Vedno je vrsta, ki je nihče ne prehiteva, nihče se ne vriva in razburja. S Črtom, ki se tu in tam znava vriniti, sva stisnila zobe...in čakava. 😂

Moti me označevanje cen na izdelkih. Davek, ki je sicer nekaj % in ga itak moraš plačati, dodajo šele na blagajni.
Za račun je potrebno skoraj vedno zaprostiti. Kar nam ni blizu, saj nas doma lahko kaznujejo, če računa ne prinesemo iz trgovine.

Na sploh me preseneča vljudnost ljudi. Za vsako figo se opravičujejo. Zelo so odprti za cheap chat. Vsaka blagajničarka bi se rada pogovarjala o vremenu. In nekajkrat dnevno mi ljudje zaželijo blagoslovljen dan. Npr.ljudje, ki jih srečamo na stopnicah hotela.

Na Floridi nisem opazila stereotipno debelih ljudi. Na Miami Beachu je bilo sploh opaziti veliko radiatorčkov. 😉 (Andrej pravi, da moram nehati gledat ekstremno debele na TLCju, ker mi baje izkrivlja realnost).

to be continued...

Fort Lauderdale

Ker nam je kar nekaj znancev že doma svetovalo, da si moramo na Floridi nujno ogledati mesto Fort Lauderdale, smo si ga na poti proti Orlandu delček tudi ogledali. Peljali smo se po downtownu. Pojedli podpovprečno dobre burgerje v klasičnem dinnerju, kjer je bila klasična beseda kelnarc honey, sweetheart.
Pofočkali smo se tudi v parku Hugh Taylor Birch State Park. In se še hitreje odfočkali, saj so nas napadli komarji. Zavohali so svežo kri, domačine pa pustili pri miru.
Zaradi vročine smo izbrali še muzej starih avtomibilov. V glavnem so bili znamke Packard iz začetka 20.stol. Nekateti so bili znani po inline 8-cilinderskem motorju (karkoli to že pomeni). Skratka, moški del družine je užival.

sončni dnevi

St.Peterburg naj bi imel največ sončnih dni na Floridi. Očitno imamo srečo, saj je deževalo tako včeraj kot danes. 🤣
Ker nam je nevihta včeraj pokvarila lov na delfine, smo jih šli iskat danes. Z jadrnico, ki ni povzročala hrupa, smo jih lahko opazovali. Opazili smo dva mladiča, stara komaj nekaj tednov. Nice.
Uspeli smo so ogledati Clearwater, kilometri peščenih plaž. Otroka sta uživala. Počofotala sta v plitvini (daleč itak ne upamo; danes smo celo slišali od domačinov o napadih morskih psov) in nabrala nekaj školjk.
Danes je bil na cestah zgoščen promet. Trgovine so bile polne. Plaže tudi. Prav tako piknik placi. Opazili smo veliko policajev. Izognili smo se nakupovalnim središčem. Zunaj je tema. In že eno uro poka. Ognjemet povsod. Prazujejo. 4th of July. 🇺🇸

St. Petersburg

Pridemo v St. Petersburg in na recepciji govorimo slovanski jezik. To sicer ne bi bilo čisto nič nenavadnega, če bi bili v Rusiji.
Receptorka Dragica je iz Banje Luke. 😉

Lego

Dopustovanje v Orlandu smo zaključili z obiskom Legolanda. Imli smo se tako fajn, da smo uspeli odmislili oderuše cene. Bilo je izredno vroče. Spili smo okoli 7l in pol tekočine, v glavnem vode. Zakaj to pravim? Ker pol litra vode stane 3$!
Drugače pa v parku ni bilo pretirane gužve. Tako da smo obiskali veliko atrakcij. Otrokoma so bili še posebej všeč avtomobili in čolni, kjer sta lahko dejansko šofirala po lastni volji. Tega npr. v Disneyu ni bilo.

KSC

Florida je gotovo svetovna prestolnica zabaviščnih parkov. Piše, da toliko kot jih je v okolici Orlanda, jih ni nikjet drugje na svetu. Tega se tudi zavedajo. Do denarnic staršev pot vodi preko njihovih otrok. In ponudba je temu prilagojena.
Kennedy Space Center je bila naša naslednja destinacija. Tokrat v znosnejših okoliščinah. Vesoljski center se nahaja na otoku Merrit ob Atlantiku. Manjši del centra je odprt za obiskovalce. Tu smo doživeli fascinantno vesoljsko potovanje. Izvedeli smo veliko o prvih pristankih astronavtov na luno. Občudovali raketo Saturn, zbirko astronavtičnih spominov, zbrali pogum za stimulatur poleta v vesolje... Fantom je bilo zelo všeč. Celo bolj kot v Disneyu.

Disney

Na Floridi so pravi mojstri praznenja denarnic turistom. Drage so vstopnice zabaviščnih parkov, še dražja je hrana in pijača v notranjosti.
Obiskali smo magični svet Walt Disneya - Magic Kingdom. Za druženje z Disney junaki smo odšteti celo premoženje (vsaj za naše razmere). Kot da ni to dovolj, so za plastenko cole hoteli 4,5$.
Upoštevali smo nasvet in vstopnic nismo kupili po sumljivo nizkih cenah v nakupovalni strdiščih ali žblj spletnih straneh, kjer lahk vstopnici dodajo še dosmrtno članstvo v kakšnem klubu.
Zaradi množice obiskovalcev je bila dostop do atrakcij zelo otežen. Tu in tam smo lahko preskočili kakšno vrsto, ampak smo morali zato večkrat tekati čez celotno zabavišče. Ob vročini 32°C + vlagi. Uf, večkrat sva se vprašala, če je vredno. Čakalna doba za posamezno atrakcijo je bila od 20 - 80 min (na nekaterih tudi več). Zato svetujem obisk v obdobju, ko je obiskovalcev najmanj. Nam si je uspelo ogledati 11 atrakcij. Morda se sliši malo, ampak glede na gostoto obiskovalcev, je kar veliko. Človek se po koncu takšnega dneva vpraša, zakaj bi kdo kupil večdnevno vstopnico za isti park in se naslednji dan vrnil?! In ponovno čakal in čakal.
Andrej pravi, da gre naslednjič samo še v never-ever-land. Žan pa v Dino park. 🤣😂🤣

Oh, Amerika... ups, ZDA

😁 A veš, kakšna je razlika med Spanglishi in pravimi Američani?
Prvi te nategujejo za male pare; pri pijačah, kosilih, dežnikih, ipd
Američani te hocejo scamat pa za velike pare, govorimo o min 20000; AKA timesharing by Exploria.
Kako zanesljivo veš, da gre za prebaro?
Tako, da ti pogodbe ne dovolijo odnesti nikamor (npr.k odvetniku), dokler je ne podpišeš. Ja, to se nam je dejansko zgodilo. Hoteli so nama prodati sanje, v pogodbi pa je realnost zagotovo čisto drugačna. 

najjužnejša točka

Na Floridi je potrebno v potovalni načrt zagotovo vključiti Key West. Z najetim avtom smo se peljali do zadnjega otoka, ki ga povezuje panoramska cesta. Tudi zaradi omejitve hitrosti so razdalje precej večje, kot se zdijo na zemljevidu.
Sredi dneva smo se sprehodili po znameniti ulici Duval, ki je obkrožena s palmami, lesenimi hiškami pisanih barv. Na koncu ulice pa smo se (na mojo željo) postavili v vrsto, da smo se poslikali ob boji, ki predstavlja najjuznejso točko kontinentalnega dela ZDA. Od Kube je oddaljena okrog 100 km.
Za nekaj dni smo se namestili v hotelu na Key Larku. V parku je polno ligvanov. Obljubljali so tudi morske krave. Pa jih žal ni. Tudi delfine, katerih ogled ponujajo pri sosed po vrtoglavih cenah, si bomo ogledali na Animals channel. 😉
Vsakič znova bulim v vsakega tekača, ki v najhujši vročini preizkuša svojo vzdržljivost. Jaz komaj prenašam vročino ob tej vlagi.
Next stop Orlando.

Bahami

Iz Miamija smo se podali na nekaj dnevno križarjenje na Bahame. Ladjar poleg udobja na ladji nudi tudi dan zabave na manjšem privat otoku. Celoten otok CocoCay zgleda kot aqua zabava. Za otroke nepozabno. Za dva slovenska starša pa preveč nenaravno in preglasno.
Lent vs Bahami? 😉

Everglades

Everglades je eno močvirje v katerem plavajo eni aligatorji in v katerem so in še živijo eni Indijanci. In Američani začuda bistveno bolje kot to zadeve ne znajo "predstaviti".
Npr.v Miccosukee indijanskem muzeju znotraj Evergladesa smo gledali 15minutni video prispevek. Vse kar smo od tega odnesli je, da se indijanski way of life ustno in praktično prenaša iz roda v rod. Resno, v 15min nič več kot to.
Kljub temu, da Američani ne znajo narediti dobre zgodbe, pa jim vedno rata prenapihniti ponudbo, tako da smo turisti vsakič malce razočarani.
Smo pa videli aligatorja v naravnem okolju, ko smo z oglušujočimi airboati drseli po močvirju.
Je pa to ena izmed znamenitosti "must see".
Naš čas v Miamiju se je iztekel. Ahoy Bahami.

Napitnine

Vodič na hop on-off busu je rekel, da Amerika temelji na ''tipping economy''.
Midva že nekaj dni ugotavljava koliko in komu dati napitnino. Andrej je naredil celo študijo, koliko napitnine dati hotelski čistilki. Prepozno sva tudi ugotovila, da so v Miami beachu napitnine že vključene v davek ali pa jih prikažejo na računu kot ''postrežnina'' ali kaj podobnega. Včeraj so nas vsaj dvakrat fino obrali...
In v deželo, kjer naj bi kraljevale kreditne kartice, sva prinesla premalo gotovine. Vsi hočejo od naju keš. Večkrat določijo ceno izdelka po občutku, glede na videz turista. In hecno je tudi to, da ne govorim najslabše angleško. 😂

Današnji dan smo preživeli na plaži. Itak, da smo mal rdeči, kljub kremi in mareli. Pesek bo še nekaj dni letel z naših oblačil. Morju je umazano, ampak bomo lahko pa rekli, da smo se namakali v Atlantskem oceanu.
Otroka še kar daje jag lag, kar ne moreta preklopiti. Vsako jutro sta pokonci že okrog 4.00. 😜

Miami

Jeeej, srečno smo prispeli. Starša sva preživeli 13-urni let. Zelo je pomagal ekranček z risankami in igricami.
In od kdaj so sedeži tako stisnjeni skupaj?!
Uf, se mi je luštalo sedeža v 1.razredu. Še ''kuhar'' jih je prišel pozdravit in pobrat naročila. (Ne vem pa, kje je imel kuhinjo. 😉)
Prvih nekaj dni se bomo potepali po Miamiju. Imamo hotel na Ocean Drive-u. Piše, da največ turistov za bivanje izbere legendarni Miami Beach, ki se nahaja slabih 6km od centra mesta, v predelu Art Deco. (hotel ze kar nekaj let ni menjal fotk na spletu...samo povem, da smo bili presenečeni).
Šetkamo po South Beach. Upam, da danes najdemo oba ležalnika, ki ju lahko brezplačno uporabljamo.
Uspeli smo si ogledati že nekaj znamenitosti (Bayside market place, Wynwood walls/Wynwood main street, Little Havana/Domino park). Mi smo vzeli kar bus hop on - hop off. (močno svetujem uporabo kreme za sončenje).
Ne moremo se znebiti občutka, da nas nategujejo za solde... Verjetno nam že na čelu piše, da smo naivni turisti. 😁