dopust

V času prisiljenega dopusta sem imela v planu počitek. Pa malo poležavanja, pa počitek, pa veliko spanja, pa ... pa sem toliko na terenu, da komaj dohajam samo sebe. :) En dan v Bovcu, drug dan pa že na smučišču v Avstriji. Zato sem zjutraj ob kavi sklenila, da se vrnem nazaj v posteljo, pod toplo odejo in tam tudi ostanem. O bombi, ki je odjeknila v kuhinji, opranim perilom v pralnem stroju, kupom cunj, ki čakajo na likalnik, prahom, ki se pridno nabira po kotih, pa ne bom izgubljlala besed. Samo zaželela si bom, da se vse pospravi in zlika. Mogoče pa dedek Mraz prinese kakšno darilo.
Drugače pa ne morem verjeti, da je leta že konec. Premišljujem, če sem zadovoljna. Če je bilo uspešno. Ali sem uresničila zastavljene želje. Zaključim lahko, da je bilo leto izredno lepo. V dvoje. Ne bom si lagala, da sem uresničila vse zastavljene cilje. Še manj pa, da je bilo lahko. Upam, da si bom leto 2011 vzela bolj na easy. :) Vsem pa želim leto brez skrbi, toplih objemov in smeha!

Pohod z baklami na Stari grad Celje

Po prijetnem popoldanskem druženju in kosilu, smo jo zvečer še mahnili na celjski grad. Tanja vedno najde kakšen fajn dogodek. Tokrat je našla "prireditev"-Pohod z baklami na Stari grad Celje. Je mislila vnaprej-razgibavanje po kulinaričnem druženju je NUJNO potrebno.
Saj ne, da se mi je dalo. Ravno nasprotno. Zunaj je bil mraz, deževalo je, mikala me je topla dnevna in kakšna butasta komedija. Prepoln želodec vrhunsko pripravljene hrane me je nagnal na zrak. Na parkirišču smo si vzeli še zadnji dve balki in skoraj tekli za zadnjo gručo pohodnikov.
Malce razočarana sem prihrumela na vrh. Vsaj štant s čajem sem priča, če že ne s kuhančkom. Škoda.

božično kosilo

Kako lep Božič. (Vem, da se prazniki pišejo z malo začetnco.) Toplina, druženje, veselje, prijatelji ...

Popoldne preživljamo na kosilu pri našem najboljšem kuharju. Predjed in tajska solata sta že za nami. Iz kuhinje se širi vonj pečenke. Ampak glavna jed ostaja presenečenje.

Omotični smo od užitkov muškatne penine in pinkychick-a, ki povzročata mehkobo v sklepih. Tanja in Milan se vrtita v ritmih božične melodije.

Lepo mi je. V dvoje. V družbi prijatljev.

lučke

Komaj včeraj mi je uspelo v miru si pogledati lučke, ki krasijo "moje" mesto. Vam povem, men je všeč. Prvič sem namesto kuhančka pila tekilo z ananasom. Njami, in kak hiter prime. :)
Ker je bila ura že pozna, sem zamudila drenjanje radovednežev okol štantov s kičem in ostalimi kapami. Tudi nekega pretiranega drenjanja ni bilo okol štantov s pijačo. Ko sva prišla do tržnice, je bilo že vse pospravljeno. Tu in tam se je slišal še glas harmonike. Prvič sem se tudi sprehodila čez mesarski most. (Men je všeč! In to zelo!!!)
Nekje ob Ljubljanici, med mladimi, ki so srkali kuhano vino, sem našla še tri Savinjčane. V bistvu žlahtnike-Leo, Iztoka in Nives. Tako da tole objavo (s fotkami) posvečam njim-mojim zvestim bralcem. :)

po snegu

Že meseca oktobra sem se znebila zlizanih letnih gum in obula konjička v nova zimska obuvala. Uf, kako vesela sem nad to (dobro) odločitvijo ponoči. Moj konjiček se je z vsemi štirimi držal ceste. Včeraj sem bila "na Jankoviču". Vremenska napoved mi je bila znana. Zato sem se psihično pripravila na zasneženo cesto.
Za mano je dolga nočna vožnja. Po zasneženi avtocesti resda nisem šibala, ni bilo pa neke panike. Do Blagovice. Kjer je bila cesta precej čista. Najprej se mi je zdela splužena cesta malo sumljiva. Ampak glede na izkušnje, ki sem jih pridobila v zadnjih letih, se nisem preveč obremenjevala. Dokler nisem dohitela kolone. In dveh vzporednih plugov. Jao, bože, pa smo šli 30 km/h do Vranskega. Končno sta sta se pluga umaknila (nikol mi ni prav), sem se kmalu znašla na zelo prometni AC. Kolona je bila neskončna. Sredi noči. Osebni avtomobili smo po jajcih vozili na voznem pasu, in po desni so nas kot za šalo prehitevali tovornjakarji. Narobe svet. Mislim, da sem podrla osebni rekord v času vožnje LJ-CE. Dobri dve uri je trajala nočna vožnja po snegu.

na traku

Oni dan sem prvič tekla na traku. Ker pridno plačujem fitnes karto in vztrajam med mišičnjaki, ki so glasnejši med vadbo kot ..., izkoristim kakšno minuto jutra tudi za tek.
Zunaj je mraz. Zadnje čase precej sneži in dežuje. Malo tudi polenila. Pa malo tudi postarala. Motivacija je v pomanjkanju. Ampak nč bat, spomladi bom že taglavna na cesti.
Da se vrnem v fitnes. Matkurja, kako težko je teči po traku. Seveda sem pretiravala. Korajžno sem si nastavila hitrost in naklon. Po desetih minutah pa, ko sem bila še vedno na istem placu, sem dihala kot lokomotiva, bila cela prepotena in naveličana. Minute so počasi minevale. Še počasneje pa se je premikal števec porabljenih kalorij. :) Saj bom vztrajna. Samo luštno pa ni lih. :)

BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT HARMONIKARSKEGA ORKESTRA ŽALEC

Bliža se najlepši čas v letu,
čas namenjen družini, prijateljstvu,
vsem, ki so nam blizu.

Prisrčno vabljeni na
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT HARMONIKARSKEGA ORKESTRA ŽALEC
“FILMSKA GLASBA IN SVETOVNE GLASBENE USPEŠNICE”

v soboto, 18.12.2010, ob 19.30 uri
Hotel Draš, Pohorska ulica 57, Maribor.

Program je na linku: http://www.hotel.dras.si/wellness/Boz_koncert_zlozenka.pdf

Po snegu

V soboto zvečer smo jo mahnili na nočni pohod na Mrzlico. Kičasto lepo je bilo korakati proti vrhu. Ko sem gledala skupine mladih, tak, okol dvajset so jih imeli, sem se spraševala, kje zavraga sem bila jaz v njihovih letih?! In zakaj se nismo nikoli podali na dogodivščino po snegu?! Odgovor za to mi je razkril sodelavec, ko sem včeraj modrovala v zbornici. Baje se je naša generacija raje klatila po gostilnah, kot pa hodila po hribih.
No, malo zoprno je bilo hoditi proti vrhu v čredici z občasnimi zastoji na poti, ko se je gruča prijateljev odločila, da nekje na poti srkne malo okrepčila. In nastali so daljši zastoji. Malce nelagodno.
Na vrhu pa nas je pričal Miklavž, :) in parkelj, za poredne. Nad ognjemetom sem pa tudi vedno navdušena.
Luškano je bilo.

nekaj novoletnih

nč novega

Kako počasi minevajo dnevi brez krompirja. Prvič v življenju se dejansko prehranjujemo po predpisani dieti. No, bolj ali manj. Jutranje kave si (žal) ne predstavljam brez mleka. Pa dieta gor al pa dol. Se ne dam. Bom raje črtala kakšno žlico eurokrema v poznih večernih urah. :)
Te dni se počasi navajam na zimo. Vikend sem prelenarila. Kako čuden občutek. Sem že pozabila kako je lenariti celo ljubo nedeljo. Sploh ni švoh počivati pred TVjem in igrati igrice, pogledati kakšen film ... Pa še snežilo je. Kako pocukrano. :) A sem že omenila, da sva imela svečke po celi dnevni sobi. Psssss. ;-)
Pa saj sem (sva) tudi (malo) delala - kidala. :)))) In pri tem krepila med-soseske odnose. S šilčkom orehovca ... ;-)
Zadnje tedne se v službi temeljito pripravljam na veseli december. Ukvarjam se z novoletnimi voščilnicami. Kot vsako leto ... :) Khm, po en ojro so. Za moje otročke. Če koga slučajno zanima ...
A sem že omenila, da se veselim barvnih lučk, zvezdic, kuhančka, gužvanja po mestu?! Komaj čakam, da bom lahko šnofala po štantih. Jp, men je veseli december v Ljubljani precej všeč.

jojo

Zadnja dva dni mlatim zeleno solato, jabolka mi gledajo že iz ušes, nonstop sem lačna (no, to sicer ni nič novega), nalivam se s kavo ... Že nekaj časa mi uspeva, da vsakič pridobim kakšno kilco ko stopim na tehtnico.
Bolj kot je hrana nezdrava, rajši jo imam in več je pojem. Kriva! Priznam.
Ja, še ena obremenjena s kilažo. :)
Če je pa včasih tako težko. Sem ena tistih, ki samo pogledam kruh, pa imam že en šlaufek več. Potem me pa jezi, ker pridno športam - dvigujem palico brez uteži, se odrekam jutranjemu spanju, (v fitnesu) poslušam glasno vzdihovanje, učinka ni pa nobenega. No, razen dobrega počutja ... :))) Zato sem se na pobudo prijatelja odločila za "očiščevalno" dieto (beri: stradanje). Dieto sem malo popravila in priredila. Povem na glas zato, da me ne bo kdo ošteval, ko se bom nacejala s kafetom. :) Bom poročala kako se mi lahko zameri piščanček. Ali kakšen okus ima špinača kuhana na vodi. Težko je (bo) življenje brez OHjev, sploh brez krompirčka.

hvala

Hvala mojim kokoškam in petelinčkom za darilo.
Lepa je. Mi je všeč.

bil je lep dan

Včeraj sem kot nora pritiskala na pedalko, da bom čimprej doma. Skoraj sem prehitevala po desni in po levi, žmrkala počasnelam in jim nervozno trobila. Hehe, ne, ne, saj nisem tega počela. AC je bila skoraj prazna. Samo meglica me je vsake toliko malo upočasnila.
Doma me je čakala polna kad in 31 svečk. Pa še kozarček vinčka v družbi najljubšega.
Danes mi spalnica diši po masažnem olju z vonjem po sivki, moje mišice pa so sproščene (pripravljene na tek).
Bil je lep dan.

še sem tu

Sem bil kregana. Kar nekajkrat ta teden. Ker zanemarjem blog. In svoje zveste bralce. :)

Evo me. Še sem tu. Živa. Danes malo zaspana. Včerajšnji coctail - družabni večer je uspel. Imela sem svojega (najljubšega) bartenderja, ki je mešal živobarvne njami napitke. Posledično pa imam danes še vedno poln hladilnik piva in vina. Popita je bila le ena pločevina tardečega. :)
Cccc, slabi pivci smo mi. :)

vetrovna sobota

Tokrat smo jo mahnili na Kope. Po blatu in snegu smo gazili do Črnega vrha, si tam skuhali čas in zakurili ogenj (ja, čisto tapravi). Vedno je zanimivo in pestro, če se po hribih potikaš z dvema tabornikoma, ki v majhnem nahrbtniku skrivata sportbilly torbico in iz dračja v nekaj minutkah zakurita ogenj.

Izroditev,

popačenje slovenske mentalitete. In razmišljanje dr. Mira Cerarja.

"Če se vam zdi zgoraj zapisano prezapleteno, naj povem vse skupaj še na preprost način: Prav je, da so »mulcem« prepovedali kosilo! Tudi jaz bi ga svojima otrokoma, če bi se obmetavala s hrano. Že tako ali tako jima dovolim preveč norčevanja iz nje. Verjetno zato, ker imam tudi jaz v tem pogledu slabo vest. Tudi sam namreč vsakodnevno ne dosegam tiste ravni spoštovanja hrane, ki jo – če se v to resno poglobim – štejem za primerno. Če bi me kdo občasno kaznoval s kakim dnevom posta, ker sem si recimo pripravil ali naložil preveč hrane in nato preostanek vrgel v odpad, bi to kazen sprejel z odobravanjem, v upanju, da bo tudi to pripomoglo k temu, da česa takega ne ponovim. (Poleg tega je post še zdrav.)"

več tu
(vir)

možgane na off

Ooh aah
Just a little bit
Ooh aah
A little bit more ...

Just a little bit savne
Just a little bit jacuzzija
Just a little bit Opatije ...

kava v zlati šalčki

Spet sem pospravljala. Tokrat "dile" (podstrešje). Našla sem kar nekaj starih knjig, slovenskih klasik, ki po izgledu sicer ne sodijo v novo dnevno, po vsebini pa vsekakor. Spet kupčkam in hrčkam. Mogoče je alternativa kakšen antikvariat.
Našla pa sem tudi kičaste kavne in čajne skodelice. Dvomim, da jih bom uporabljala. Ampak zaenkrat še nimam srca, da bi jih dala od hiše. Še prej te povabim na skodelico kave.

zmagovalka!

Še ena osebna zmaga je za mano - 2:12:38 !!!
Že drugič sem premagala 21ko na Ljubljanskem maratonu! Letos sem pritekla v cilj z bolečim kolenom in nekoliko slabšim rezultatom kot lani.

Po novem se bom morala resno spoprijeti s tekaškimi poškodbami. V petek se je hecal prijateljortoped, da bo stal v ciljni areni in delil svoje vizitke. Danes, ko nas je bilo kar nekaj šepajočih HerFlikov, se mi ideja ni zdela več tako smešna. :)))

Lansko leto sem nekaj sanjala, da bom preteka 21ko v dveh urah. Žal nisem dosegla želenega rezultata. Ampak nč bat, drugo leto se bom ornk pripravila. Letos sem bila prava šalabajzerka, kar se priprav tiče. Škoda!
Še vedno pa sem vesela glasnega navijanja v ciljni črti, ko prehitevam po levi in po desno. Škoda, da te energije na znam uporabiti okrog 17.kilometra, ko me že pošteno zdeluje.
In kako se vleče tale Dunajska ... :)

v iskanju mišic

Potepanje po Aziji poleti 2007 je bil začetek novega poglavja "Za manjšo rit" v Andrejini knjigi življenja. Od takrat migam. Tako in drugače. Pozimi in poleti. Po ravnem in po hribih. Sama in v družbi.
Nekako pa sem se v tem času uspela izogniti telovadnicam. Vse do danes. Ker nisem ravno vzornica glede prehranjevalnih navad, pa šalufki ostajajo. Občasno malo splahnijo, sploh netiste dni v mesecu, ampak v glasnem so. In ostajajo. :)
Moj dobri prijatelj me je tako prepričal, da sem se odločila za mandat finesa.
Zaenkrat nisem prav nič navdušena. Ne nad napravami, ne nad načinom vadbe in ne nad rezultati. Sem pa že nekajkrat pridno trenirala oči in ušesa. Dva mišičnjaka sta se med vadbo tako drla, da sem skoraj zletela z orbidreka. Ko pa sem ju zagledala, nisem več mogla odmakniti pogleda. Še nikoli nisem videla, da bi se fantje toliko časa (in tolikokrat) gledali (pred, med in po vadbi) v ogledalo.
In ni mi še čisto jasno, kaj točno naj počnem med pavzami, ki trajajo kakšno minuto med posamezno vadbo?! No, razen tega, da se gledam v ogledalo.
Relativno pridno tudi skrivam, da dvigujem le eno ploščico.
Ampak zima šele prihaja. In ure fitnesa tudi.
to be continued ...

jesenska

Najprej moram hitro povedati, da se moj dec ni ustrašil beljenja in sitne Andreje. :) Je pa res, da sem beljenje kuhinje in spalnice prestavila na toplo pomlad, saj bo potrebno zavihati rokave in se spoprijeti s plesnijo ter odpadanjem ometa. Jaoooo.
Drugače pa te dni zbiram energijo za delo. Že nekaj let je nad mano siv oblak, ki me opominja na nedokončano delo. Komaj čakam, da se ga znebim. Kar ne neha me zasledovati! ;)
(Najbolj grozno pa je, da vem kako ga lahko preženem.)

Beljenje

- ali kako pregnati fanta.
Že slab mesec čakam na "nekaj zbitih lat" (beri: novo dnevno). O nefleksibilnosti programov "Gorenje pohištvo" niti ne bi izgubljala besed. Ni šanse, da bi kakšno desko prenesel iz enega v drug program. Kakšen šnelkurz v Ikei jim ne bi škodil. Hkrati pa sem dobila namig, da bi lahko kakšno steno v dnevni sobi popestrila še s kakšno barvo. Zakaj pa ne?! Sila preprosto je narediti barvno flikco. Še boljše pa je, če ti seveda kdo drug nariše vzorec na steno. Vse skupaj bi (je) trajalo kakšno popoldne. OK, mogoče dva, saj je potrebno upoštevati še čas Andrejinega kompliciranja in luščenja stene.
Pa pride še en namig glede (včasih) sivega hodnika. Ah, nič hudega sluteč sem tako sklicala delovni vikend in nabavila še dva dodatna penznla. Na mrzel, deževen dan smo se spravili na sive stene. Dan poprej pa sem darovala zaščiti podbojev, parketa, letvic ... Mislim, da sem bila večji del dneva na kolenih. Tudi dan po pleskanju sem preživela na kolenih. In drgnila. (V dvoje.) Kdo si je izmislil pol-pralne, visoko-zaščitne barve, da jih zaboga ne spraviš s ploščic?!
Danes, ko je beljenja konec, se rada ozrem po belih stenah hodnika. Hvaležna sem dodatnim parom rok, ki so pridno pleskali po stenah.
V bodoče dvomim, da se bom še kdaj spustila v boj s stenami, ki puščajo na čopiču star omet.
I'm too old for this shit! ;-)

kuhar

V včerajšnjem Nedelu, 19.09. je izšla priloga Odprta kuhinja, kjer je tudi "moj" kuhar. Da se ga najeti ... več TU

nedeljske

sportaj svet

"Moji" pomorščali uzivajo!

več TU

Ptički na drevesu (že) čivkajo o mojih mojstrskih kuharskih potezah. Vedno mi rata, in to brez problema, kaj zažgati, kaj presoliti, kakšno pomembno sestavino pozabiti v hladilniku ... Skratka, nidani. Sumim, da imam talent-nekuharski. :)
Nekako mi kulinarični spodrsljaji niso vzeli veselja do kuhe. Zlasti v zadnjem času. Pogledam kakšnega Damjana, ali pa na kakšnem blogu najdem zanimiv, predvsem pa enostaven recept. In ker imam po novem še čistotapravega kuharskega pomočnika (opa), se polna entuziazma lotim dela.
Rezultati ... khm ... So statistično pomembni. Zame. Nekaj rezultatov je prikazanih na spodnjih slikah.

Vsaka podrobnost s preveč zažganimi zapečenimi izdelki je zgolj naključna.