Oni dan sem prvič tekla na traku. Ker pridno plačujem fitnes karto in vztrajam med mišičnjaki, ki so glasnejši med vadbo kot ..., izkoristim kakšno minuto jutra tudi za tek.Zunaj je mraz. Zadnje čase precej sneži in dežuje. Malo tudi polenila. Pa malo tudi postarala. Motivacija je v pomanjkanju. Ampak nč bat, spomladi bom že taglavna na cesti.
Da se vrnem v fitnes. Matkurja, kako težko je teči po traku. Seveda sem pretiravala. Korajžno sem si nastavila hitrost in naklon. Po desetih minutah pa, ko sem bila še vedno na istem placu, sem dihala kot lokomotiva, bila cela prepotena in naveličana. Minute so počasi minevale. Še počasneje pa se je premikal števec porabljenih kalorij. :) Saj bom vztrajna. Samo luštno pa ni lih. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar