V soboto zvečer smo jo mahnili na nočni pohod na Mrzlico. Kičasto lepo je bilo korakati proti vrhu. Ko sem gledala skupine mladih, tak, okol dvajset so jih imeli, sem se spraševala, kje zavraga sem bila jaz v njihovih letih?! In zakaj se nismo nikoli podali na dogodivščino po snegu?! Odgovor za to mi je razkril sodelavec, ko sem včeraj modrovala v zbornici. Baje se je naša generacija raje klatila po gostilnah, kot pa hodila po hribih.No, malo zoprno je bilo hoditi proti vrhu v čredici z občasnimi zastoji na poti, ko se je gruča prijateljev odločila, da nekje na poti srkne malo okrepčila. In nastali so daljši zastoji. Malce nelagodno.
Na vrhu pa nas je pričal Miklavž, :) in parkelj, za poredne. Nad ognjemetom sem pa tudi vedno navdušena.
Luškano je bilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar