dopust

V času prisiljenega dopusta sem imela v planu počitek. Pa malo poležavanja, pa počitek, pa veliko spanja, pa ... pa sem toliko na terenu, da komaj dohajam samo sebe. :) En dan v Bovcu, drug dan pa že na smučišču v Avstriji. Zato sem zjutraj ob kavi sklenila, da se vrnem nazaj v posteljo, pod toplo odejo in tam tudi ostanem. O bombi, ki je odjeknila v kuhinji, opranim perilom v pralnem stroju, kupom cunj, ki čakajo na likalnik, prahom, ki se pridno nabira po kotih, pa ne bom izgubljlala besed. Samo zaželela si bom, da se vse pospravi in zlika. Mogoče pa dedek Mraz prinese kakšno darilo.
Drugače pa ne morem verjeti, da je leta že konec. Premišljujem, če sem zadovoljna. Če je bilo uspešno. Ali sem uresničila zastavljene želje. Zaključim lahko, da je bilo leto izredno lepo. V dvoje. Ne bom si lagala, da sem uresničila vse zastavljene cilje. Še manj pa, da je bilo lahko. Upam, da si bom leto 2011 vzela bolj na easy. :) Vsem pa želim leto brez skrbi, toplih objemov in smeha!

Pohod z baklami na Stari grad Celje

Po prijetnem popoldanskem druženju in kosilu, smo jo zvečer še mahnili na celjski grad. Tanja vedno najde kakšen fajn dogodek. Tokrat je našla "prireditev"-Pohod z baklami na Stari grad Celje. Je mislila vnaprej-razgibavanje po kulinaričnem druženju je NUJNO potrebno.
Saj ne, da se mi je dalo. Ravno nasprotno. Zunaj je bil mraz, deževalo je, mikala me je topla dnevna in kakšna butasta komedija. Prepoln želodec vrhunsko pripravljene hrane me je nagnal na zrak. Na parkirišču smo si vzeli še zadnji dve balki in skoraj tekli za zadnjo gručo pohodnikov.
Malce razočarana sem prihrumela na vrh. Vsaj štant s čajem sem priča, če že ne s kuhančkom. Škoda.

božično kosilo

Kako lep Božič. (Vem, da se prazniki pišejo z malo začetnco.) Toplina, druženje, veselje, prijatelji ...

Popoldne preživljamo na kosilu pri našem najboljšem kuharju. Predjed in tajska solata sta že za nami. Iz kuhinje se širi vonj pečenke. Ampak glavna jed ostaja presenečenje.

Omotični smo od užitkov muškatne penine in pinkychick-a, ki povzročata mehkobo v sklepih. Tanja in Milan se vrtita v ritmih božične melodije.

Lepo mi je. V dvoje. V družbi prijatljev.

lučke

Komaj včeraj mi je uspelo v miru si pogledati lučke, ki krasijo "moje" mesto. Vam povem, men je všeč. Prvič sem namesto kuhančka pila tekilo z ananasom. Njami, in kak hiter prime. :)
Ker je bila ura že pozna, sem zamudila drenjanje radovednežev okol štantov s kičem in ostalimi kapami. Tudi nekega pretiranega drenjanja ni bilo okol štantov s pijačo. Ko sva prišla do tržnice, je bilo že vse pospravljeno. Tu in tam se je slišal še glas harmonike. Prvič sem se tudi sprehodila čez mesarski most. (Men je všeč! In to zelo!!!)
Nekje ob Ljubljanici, med mladimi, ki so srkali kuhano vino, sem našla še tri Savinjčane. V bistvu žlahtnike-Leo, Iztoka in Nives. Tako da tole objavo (s fotkami) posvečam njim-mojim zvestim bralcem. :)

po snegu

Že meseca oktobra sem se znebila zlizanih letnih gum in obula konjička v nova zimska obuvala. Uf, kako vesela sem nad to (dobro) odločitvijo ponoči. Moj konjiček se je z vsemi štirimi držal ceste. Včeraj sem bila "na Jankoviču". Vremenska napoved mi je bila znana. Zato sem se psihično pripravila na zasneženo cesto.
Za mano je dolga nočna vožnja. Po zasneženi avtocesti resda nisem šibala, ni bilo pa neke panike. Do Blagovice. Kjer je bila cesta precej čista. Najprej se mi je zdela splužena cesta malo sumljiva. Ampak glede na izkušnje, ki sem jih pridobila v zadnjih letih, se nisem preveč obremenjevala. Dokler nisem dohitela kolone. In dveh vzporednih plugov. Jao, bože, pa smo šli 30 km/h do Vranskega. Končno sta sta se pluga umaknila (nikol mi ni prav), sem se kmalu znašla na zelo prometni AC. Kolona je bila neskončna. Sredi noči. Osebni avtomobili smo po jajcih vozili na voznem pasu, in po desni so nas kot za šalo prehitevali tovornjakarji. Narobe svet. Mislim, da sem podrla osebni rekord v času vožnje LJ-CE. Dobri dve uri je trajala nočna vožnja po snegu.

na traku

Oni dan sem prvič tekla na traku. Ker pridno plačujem fitnes karto in vztrajam med mišičnjaki, ki so glasnejši med vadbo kot ..., izkoristim kakšno minuto jutra tudi za tek.
Zunaj je mraz. Zadnje čase precej sneži in dežuje. Malo tudi polenila. Pa malo tudi postarala. Motivacija je v pomanjkanju. Ampak nč bat, spomladi bom že taglavna na cesti.
Da se vrnem v fitnes. Matkurja, kako težko je teči po traku. Seveda sem pretiravala. Korajžno sem si nastavila hitrost in naklon. Po desetih minutah pa, ko sem bila še vedno na istem placu, sem dihala kot lokomotiva, bila cela prepotena in naveličana. Minute so počasi minevale. Še počasneje pa se je premikal števec porabljenih kalorij. :) Saj bom vztrajna. Samo luštno pa ni lih. :)

BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT HARMONIKARSKEGA ORKESTRA ŽALEC

Bliža se najlepši čas v letu,
čas namenjen družini, prijateljstvu,
vsem, ki so nam blizu.

Prisrčno vabljeni na
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT HARMONIKARSKEGA ORKESTRA ŽALEC
“FILMSKA GLASBA IN SVETOVNE GLASBENE USPEŠNICE”

v soboto, 18.12.2010, ob 19.30 uri
Hotel Draš, Pohorska ulica 57, Maribor.

Program je na linku: http://www.hotel.dras.si/wellness/Boz_koncert_zlozenka.pdf

Po snegu

V soboto zvečer smo jo mahnili na nočni pohod na Mrzlico. Kičasto lepo je bilo korakati proti vrhu. Ko sem gledala skupine mladih, tak, okol dvajset so jih imeli, sem se spraševala, kje zavraga sem bila jaz v njihovih letih?! In zakaj se nismo nikoli podali na dogodivščino po snegu?! Odgovor za to mi je razkril sodelavec, ko sem včeraj modrovala v zbornici. Baje se je naša generacija raje klatila po gostilnah, kot pa hodila po hribih.
No, malo zoprno je bilo hoditi proti vrhu v čredici z občasnimi zastoji na poti, ko se je gruča prijateljev odločila, da nekje na poti srkne malo okrepčila. In nastali so daljši zastoji. Malce nelagodno.
Na vrhu pa nas je pričal Miklavž, :) in parkelj, za poredne. Nad ognjemetom sem pa tudi vedno navdušena.
Luškano je bilo.

nekaj novoletnih