sreda, 16. marec 2011

zdravje me daje

Zdaj vem, da nisem več mlada.
Pred časom sem se nehala obremenjevati z izginjajočimi se mladimi leti. Nehala sem ojokavat (noro) študentsko življenje. Prepustila sem se toku življenja, da me nese svojo pot.
Zadnje dni pa berem samo še o ishiasu. Pred dnevi me je fajn ušenal u križu. Prvič. In to med spanjem. Niti nisem vedela kakšne so/bodo posledice, dokler nisem poskušala vstati iz postelje. Ritensko. Po vseh štirih sem se plazila. Prvi poskusi premikanja so bili ena sama bolečina. Močno me je neslo v levo. Telo pa je bilo močno nagnjeno naprej. Auč. :)
Te dni sem me tako bolj ali manj najde v postelji. Občasno mi uspe odšepati tudi nekaj metrov in zamenjati prostor v hiši. Painkilersi so postali moji najboljši prijatelji. Zalogo filmov sem tudi že pregledala. Zdaj čakam na novo pošiljko. Zadnje dni še veliko poslušam, da sem premlada za "ušeniti v križu".
Še pred leti precej sarkastično, danes pa zelo resno mislim, da je Zdravje je naše največje bogastvo.

2 komentarja:

Unknown pravi ...

Draga Andrejči! Jaz še samo o tem razmišljam, ker korake štejem, da ni potrebno preveč hoditi. Brez kondicije, boleče noge... Zdravje je zdravje. Pazi nase, potem moraš pa ene vaje začet delat, ko bo nehalo boleti. Upam, da se čimprej vidimo. Papa, Maja

Andreja pravi ...

maja, hvala. ma, sem še vedno invalid. potem pa pride na vrsto rehabilitacija. :)