shejkam

Ostajam Janova fenica. S svojo energijo me je tudi včeraj spravil na noge. Po dolgem času sem spet malo poshejkala v poskočnih ritmih njegovih pesmi. Pri poskakovanju sem skoraj pozabila na bojlerček in kilograme, ki sem jih pridno nabrala v minulih mesecih. Kakšna brca pod rebro me je spomnila, da bo potrebno žur kmalu ponoviti. :)
Pa naj kdo reče, da ni fejst!

hrčkanje

Glede na to, da sem o hrčkanju že jamrala, bi človek mislil, da sem se znebila tudi odvečne krame. Cccc, ne ne. (Spet) sem uspela napolniti smetnjak.
Do danes nisem vedela, da sem strastna zbirateljica fasciklov in različnih map. Skrila Shranjene sem našla v treh sobah in štirih omarah. Sumim, da sem si jih nakupila v času študija. Morda sem želela z barvno paleto plastičnih map očarati profesorje in uspešno opraviti seminarske naloge.
In koliko škatel za čevlje, praznih in napolnjenih s kramo, sem privlekla iz vseh možnih omar in predalov. Kar naenkrat imam tudi polne predale nekih kablov, polnilcev za telefon  ... Pišuka, katerega ne bom pogrešala?! (Nimam pojma.)
Z veseljem bom jutri oddala nekaj te robe. (Za katero nimam j***, da bi romala direktno v smeti.)

heroja

Konec prejšnjega leta sem si ogledala dva dokumentarca.

Prvi prikazuje življenje in delo argentinsko-slovenskega misijonarja, ki je najbolj poznan po svojem delovanju na Madagaskarju. Z odprtimi usti in srcem sem srkala vsako besedo, ki jo je izrekel Pedro Opeka. Poln optimizma in energije razlaga o revščini, življenju na smetišču ... Vsak dan se trudi ljudem "dati delo". Kot sam pravi: "To je socialna krivica, da ljudje nimajo dela, da se jim ne ustvarjajo delovna mesta. To je prva krivica, ki se ustvarja. Če ni dela, ni denarja. Če ni denarja, ni zdravja. Če ni zdravja, ni napredka. To se vse skupaj drži." Pedro Opeka je zame heroj. 

Kakšen dan kasneje pa sem po naključju naletela še na en krasen dokumentarec - RUTH 246,8. Ruth Podgornik Reš je na ultramaratonu Spartathlon premagala 246 km. Je prva Slovenka, ki ji je uspelo preteči 247 kilometrov dolgo progo od Aten do Šparte. Na cilj je pritekla po 32. urah in 17. minutah in osvojila 2. mesto. Sama sem prvič sploh slišala za Spartathlon. V življenju sem (komaj) premagala 21 kilometrov. Ne vem niti, če bi uspela prekolesariti takšno razdaljo. Po ogledu tega dokumentarnega filma pa sem dobila novo energijo in željo po teku ter doseganju novih ciljev.

sanjavo 2012

Zavoljo obetov vam želim, da bi še vedno znali sanjati.

poskakovanje

Glede na okoliščine je popolnoma razumljivo, zakaj se zadnje čase zadržujem doma. Na toplem. Kar pa ne pomeni, da ne pogrešam kakšnega dobrega žura, plesa, muske, koncerta ...
Ljubljana, poleg lučk in kič štantov, ponuja vse to. Dan de (in mraz) me je pripravil do poskakovanja malo po levi in malo po desni nogi. Napila sem se čaja in se nasmejala fajn družbi. Luštno je bilo. In upam, da bo kmalu spet.

božično kosilo

 

  Letošnje božično kosilo se je kuhalo v moji kuhinji. Na izziv sem pristala pod pogojem, da se odločim(o) za jed, ki se večinoma peče v pečici. Nimam živcev, da bi stala tri ure za štedilnikom in mešala. Težava je bila že najti dovolj veliko posodo za kuho krompirja za šest zelo lačnih ljudi.

Prvič sem se lotila pečenke s slivami in marelicami. Moj najljubši kuhar je pohvalil okus, ne pa tudi estetike. Še bo potrebno vaditi in špikati meso. :)

Sladico sem prepustila strokovnjaku. No, pa saj se vidi ...  :)))

potepanje po madeiri

 

 Nekaj utrinkov z Madeire ...