prpa

Priznam. Pri določenih stvareh sem totalna prpa. In to me kar malo jezi. Zavidam drugim, ki jim uspe prečkati mejo, pa čeprav je lahko to čisto majhna, banalna stvar. Ampak meni se zdi nepremostljiva. ;-)
Trenutno (ok, že kakšen mesec) sem na lovu za sopotnikom, ki bi me prenašal (beri: jaz njega) na backpackerskem potepanju.

zaspana

Zadnjih nekaj let resno premišljujem o spalni bolezni. Mislim, da jo imam. hihi

Zdi se mi, da sem zelo zaspane sorte. Vedno sem zaspana. Najbolj grozna so jutra. Rabim namreč celo dopoldne, da pridem k sebi. Brez kave si ne predstavljam življenja. Vem, da je moj ritem življenja nekoliko obrnjen na glavo. Večer se zame prične po deseti uri. Zelo pozno mi uspe najti pot do postelje. Zjutraj pa me niti lepo sončno vreme ne premami, da bi predčasno zapustila toplo posteljo. Meni se je tako lepo cartat ...

Danes, na primer, je takšen dan. Zaspana sem se zbudila. S težkimi vekami sem komaj preživela dolgočasno dopoldne, polno dolgih in nepomembnih besed. Ob vsaki pavzi sem se nalivala s kavo v upanju, da le-ta čim prej prežene misel na spanje. Že celo popoldne premišljujem, da bom danes ziher predčasno smuknila v mežkovo deželo. Seveda pa ne znam reči NE in sem se zmenila še za dve pijači.

In šele zdaj sem prispela domov ...

ko je preveč dreka

Na nekoliko dolgočasen in turobno-siv ponedeljek sem se odločila, da si malo pretegnem okončine po lenobnem dopoldnevu. Okrog poldneva sem celo za minutko uzrla nekaj sončnih žarkov.

Moja super gibčna teta, ki se vsak dan poleg joge odpravi na kakšen hribček, me je včeraj prepričala, da je pot do moje Grmade prehodna (brez derez).
Hm, in sem se odpravila novim dogodivščinam naproti.
Pot je bila grozna. Z vsakim korakom sem zagreznila še globlje v drek. Sneg, voda in veeeliko blata. Skok na levo, pljusk, zdrs, kriljenje z rokami ... Ojej. Teta je verjetno slednje pozabila omeniti. Ne vem sicer kako?! Jo moram vprašati, po kateri poti jo je ubrala.
Nekje na polovici poti sem imela pol kufer dreka. Seveda me je malo grizlo, ker nisem uvidela vrha. Pa drugič. Ko bo sonček. In mi bo hoja na bližnji hrib v užitek. Do takrat pa se bom poti do Grmade izogibala.

prazniki in (pre)nažiranje

Po dolgem času sem spet odtekla svoj krog kljub mrazu, dežju in snegu. Hm, kaj dela slaba vest?! Saj veste - prazniki in obilica dobre hrane. Samo na tehtnico sem stopila in kar kadilo se je za mano. Prvih nekaj minut miganja sem se trudila in si vestno popravljala kapuco, da bodo na novo pobarvani lasje (ojej, ko bi še včeraj videli moj narastek ...) ostali suhi in nedotaknjeni. Preostanek poti pa sem se prepustila, da so mi lasje plapolali v vetru, kot naši Jolandi. :-) Lasje so že plapolali, noge pa le nisem premikala tako poskočno, kaj šele hitro, kot ona.

Prav tako se je tudi dovršil moj "joging okus muske", ki je btw za en drek. Ampak meni pomaga pri poganjanju po vaških poljih. Še vedno sem mnenja, da je MK zakon. Dela čudeže. Med tekom, da ne bo pomote. S temperamentnim ritmom me prižene do konca.
Bom videla kaj prinese jutrišnji dan. Še en krog?!

"malo" kičasta

jajčka. hihi

Letos so pa kičasta. Ah, kaj lažem. Kot vsako leto ... Se mi pač da ...

iščem fanta

za kidanje.

Jutranja telovadba je že za mano. Ja, točno tako. Sama sem skidala dvorišče. Ko sem skoraj že nekomu vrgla lopato v glavo, me je prijazni sosed potolažil s kozarčkom domačega borovničevca. Njami. Naslednjih nekaj minut je lopata kar plesala po dvorišču.
Seveda pa ne smem pozabiti na obvezno opremo za kidanje. Uspelo mi je najti trenerko z najdaljšimi hlačnicami na svetu. Kar vlekle so se za mano po snegu. Jakna s pokvarjeno zadrgo je tudi NEprimerna za kidanje. Trust me!

Šibam. Jajca me čakajo.

zdravje 2

Zdrava sem. Zdravnik bo pa je vedel. Srček je bp, prav tako pljuča. Baje ga biksa mrena, ki ovija pljuča. No, sploh ni važno. Moje razpoloženje se, kljub polni luni, izboljšuje.
Sem pa ziher ena tistih ljudi, pri katerih bi placebo definitivno učinkoval. hihi

Ampak še uro nazaj, ko sem sedela v čakalnici in si ogledovala vse plakate, opozorila na stenah, sem imela mehke noge. Sama sebi sem se zdela nekoliko švoh. V mislih sem proučevala vsa možna obolenja in na podlagi napisanih simptomom ugotavljala kaj imam. Itak, da sem imela vse. Pot me je zanesla tudi v bolnico. Hodniki so bili polni ljudi. Nisem mogla prezreti doooolgih vrst pred vsakimi vrati. Groza. Občutki so bili vse prej kot prijetni. Hm, mislim, da je minilo že kar nekaj (10?) let, od kar sem se sproščeno sprehajala in delala v celjski bolnišnici.

Življenje je obralo drugo pot. Bi zamenjala?

zdravje

Moje zdravje, ki je bilo v preteklih dneh na psu, se počasi vrača na stare tire. Ali so (bile) bolečine posledica psihosomatike ali ne, ne vem. Tamara mi je prinesla nekaj žaub, katerih imam (sem imela) načeloma polno glavo, saj predstavljajo moji mami cel žur. Hm, kakorkoli že. Pomagalo pa je. Zdravilno olje sem si fino natrla po prstnem košu, se zavila v toplo odejo in počivala. Nato sem postopek ponovila. Mislim, da bi se teden toplic prav prilegel. Še šefa vprašam, če kaj financira ...

ponedeljkovo jutro

Sedim pred računalnikom. Vonj jutranje kave in tišina me pomirjata. Razmišljam. Celje je sončno. Z nežnimi žarki polni mojo kuhinjo in me podi ven. Na zrak. Slišim sonce, ki mi šepeta v uho: "dvigni rit, obleči se in ven iz hiše." Pa bom najbrž res šla ...

Ugotavljam, da sem preobremenjena. No, sama nisem imela takšnega občutka. Telo pa mi je ta vikend dalo jasno vedeti, da se moram za trenutek ustaviti. In sem se res. Žal samo za trenutek.
Svoje, nekoliko depo razpoloženje bom pripisala negativnim in zlobnim vplivom lune, ki je v kjhfklqa položaju. V zadnjih dneh destruktivno vpliva na moje vedenje, razpoloženje ...
Ah, ja. Saj vem kaj rabim ... hihi

Ooo, spet sem se zasedela pred računalnikom. Že tečem ...

auč

V desnem kolenu me je začelo narahlo špikat. Auč. Pred mano so lepi in sončni, predvsem pa tekaški dnevi, ki jih že nestrpno pričakujem. Priznam. Bojim se. Da se mi ne pripeti zgodba moje zelo cenjene motivatorke in najboljše sestre. Njeno (pre)kratko tekaško kariero, ki jo je v bridki žalosti zaključila lansko leto, je prignala do konca bolečina v kolenu. Tudi pri njej se je sprva pojavila le občasno in komaj zaznavno. Končala pa se je z obiskom zdravnika in njegovim nasvetom: "Ja, gospodična, boste pa začeli kolesariti!"
Ups. Ampak jaz nočem kolesariti.

zapravljivka smrdljivka

Mesece in mesece se trudim privarčevati kakšen eurček. Seveda mi gre zelo slabo, ampak se trudim. In to zelo. V trgovine (zlasti z oblačili) ne zahajam več. Zavestno se jim izogibam. V denarnici se skoraj nič ne pozna. Na čustveni plati pa zelo.

Dokler nisem v trgovini, nimam občutka, da mi primanjkuje kakšen kos oblačila ali obutve. Moja omara je spodobno založena. Vsaj zdi se mi tako. No, naga že ne hodim po svejti.
V trgovini pa se prelevim v tipično, nepremišljeno, brezglavo "must have" zapravljivko. Ojej.

bile so mi všeč

Tamara mi je s potepanja "po svetu" priredila manjše potopisno predavanje. Pokazala mi je zavidanja vredne fotke. Z leti postajam "pocukrana".

Pa kaj?! Nisem si mogla pomagat. Bile so mi tako všeč, da sem jih mogla objaviti.