petek, 25. februar 2011

borderGirl

konec pocitnic



Viham nos. Pocitnic je skoraj konec. Po obilni vecerji v mestu, kjer smo jedli posamicno, glede na pavze v postrezbi, se zdaj malo relaksiram in pirckam.
Jutri nas caka se njami zajtrk, pakiranje in smucanje okol Marmolade. Potem pa se voznja domov.
Za mano je dan matranja - b
ordanja. Mi je celo ratalo v tednu dni dvakrat bordat in narediti celih 20 kilometrov (vsakic). Ponosna.
Se k
ar pozna, da so noge utrujene. Uf, kako sem danes padala. Na ozini sem kar fino zmlatila enega fanta. Z desko sem ga butnila po nogi, tako da je videl vse zvezde. Po nesreci! Sam si je kriv, kaj pa je tako blizu mene smucal.
Na deski ze pridno delam zavoje. Rdecih prog se ne bojim vec. Modre imam se rajsi. Na sirokih progah sem doma. Ce pa ni guzve, pa itak razturam. :)))
Pravkar sem preverila-karta je zaznala 172 km, ki sem jih ta teden prisportala. Ampak jaz mislim, da sem jih naredila vec. :)

sreda, 23. februar 2011

kot da to nič ni

Malo premražena z rdečimi lički in z borovničkami čakam, da mi najdražji skuha govejo župco (instant). Danes smo bili zelo pridni. Zjutraj smo smučarsko karto prvič štempljali 8.59 in zadnjič 16.12. Vmes smo imeli le kratko pavzo za kosilo in kuhančka. Presmučali smo 36 kilometrov. Bravo naši!
Ugotavljam, da imam najslabše nabrušene in namazane smuči, čeprav sem jih nesla na servis v četrtek. Moji sosmučarji se po tamodrih progah smučajo in uživajo, medtem pa moram jaz vklopiti turbo palce in štanf pogon, da jih lahko dohajam. In potem se (spet) delam, kot da to nič ni.
Naj omenim še, da je dopoldne kazalo -16°C. Prste na nogah že malo čutim, na rokah pa ... tipkanje poteka zelo počasi.

torek, 22. februar 2011

Prvič na smučariji

S ponosom vam sporočam, da sem danes presmučala srce Dolomitov - Sella Ronda (oranžno pot, ki je, mimogrede, bolj športna in strma kot zelena pot). Ritne mišice so že dva dni zelo razbolele, od slabo (na novo) nabrušenih smučk, pa me bolijo tudi roke zaradi poganjanja na modrih progah, ki so precej položne.
Sem pa izumila nov slog smučanja: smučam, kot da to nič ni. To je slog, ki zahteva minimalen napor za maksimalen cool izgled.

(Imamo fajn in da sem ok, kruh je bil super; povej naprej!)

petek, 18. februar 2011

gremo smucat

Odštevam. Ure do belih strmin. Prvič se bom odpravila na smučarijo čez mejo. Avto je (pre)poln pancarjev, smuči, hrane, rokavic, kap in šalov ... Sem polna pričakovanj. Poročam ...
Sem mislila, da bom te dni našla kakšno minutko in celo spesnila vrstico ali dve, malo potračala za mojo Tamaro, ki uživa na drugi strani Atlantika. Da ne bo kaj zamudila, ker se v njeni odsotnosti toooliko dogaja, sem imela namen potešiti njeno radovednost. Pa mi ni ratalo. Žal. :) Ma, se malo hecamo.
Mogoče bom drug teden bolj pridna in poročala o belih pripetljajih. :)

ponedeljek, 14. februar 2011

šlček


Sem našla srčasto ozadje za vse srčke in za vse zaljubljene. Čeprav je Valentinovo po mnenju nekaterih umeten praznik, je men prav všeč. Upam na leto src. :)

nedelja, 13. februar 2011

nedeljski večer


Nedeljski večer sem namenila urejanju albuma fotk, ki so se pridno kopičile v "tisti" škatli. Pred tem pa sem obujala spomine ob pregledovanju potniških fotografij. Aha. Me mika. Pot v neznano. Še vedno me mika Indija. Ali pa kakšen Berlin z mojimi kurami.
Kakorkoli že ... še ta teden, pa tudi jaz pobegnem. No, samo čez mejo jo bom mahnila. Da sprobam še sosednja smučišča. :)

petek, 4. februar 2011

vijolice


Sem v vijolicah. Da nau pomote, nič ne želim povedati z besedilom. Samo melodija mi sede. :) Med jutranjim kafetkanjem, ki danes traja že debelo uro, kar poskakujem po stolu.
Trenutno se s kurami dogovarjamo za partijo activitija. Pišuka, je težko. Dve (praktično) živita in delata v Ljubljani. Dve sta v Celja. Ena je razdvojena med dolenjsko in savinjsko. Sama pa se imam za Celjanko, čeprav ne pomnim kdaj sem nazadnje kafetkala v mestu, prav tako nimam pojma o štacunah cunj v mestu ... Vem pa kdo dnevno brenka na ulici Čopove. Blizu so mi tudi prometni zamaških na štajerski ac. Ah, kaj bi ...
Zdaj pa se moram počasi premakniti v fitnes. V planu je "misija nemogoče". Poskušala bom razkrinkat skrivališče trebušnih mišic. Lokacija je znana, vendar jih bom težko izbezati iz skrivališča, saj je naokrog gosta megla maščobe.