pa ga je konec

Še nekaj ur in zakorakali bomo v novo leto. Kot vsako leto, polni pričakovanj in upanja. Na nekaj boljšega, lepšega, novega ... Zlasti, če je za nami slabo (težko, zoprno) leto, za katero že komaj čakamo, da ga bo končno konec ... bla, bla bla
JOJ, KAK OSLADNO IN OBIČAJNO!!! TO NISI TI - pravi Tanja.

Ne morem si pomagat. Premišljujem o mojem letu. KakoAli sem ga preživela uspešno? Ali mi je uspelo izpeljati stvari, ki sem si jih zadala? Sem ga dovolj prežurala (haha)? Mah ja, saj ni bilo tako švoh. Jaz sem se imela prav fino. Za vsa nedokončana dela pa krivim leto, ki je vsekakor prehitro minilo. Moj plan dela ni bil v celoti realiziran. Potrebne so časovne prilagoditve.

VSEM (predvsem pa sebi) želim, da z veliko mero pozitivizma zakorakamo v novo leto in pogumno preplezamo vsak zid, ki nam stoji na poti.

Malo moram biti pocukrana. Je vendarle konec leta.

v iskanju sončka II.

(fotke iz nadomestnega telefona)

In sem ga našla. Na Golteh. Za mano je zelo lepo, sončno popoldne.
Smučarski podvig sem planirala kar nekaj dni. Ni in ni mi ratalo priti z ustrezno opremo do kakšnega smučišča. Včeraj zvečer je plan dozorel. Toda danes je skoraj vse padlo v vodo. Ob sedmih zjutraj mi še na kraj pameti ni prišlo, da bi se skobacala iz tople postelje in se pognala v mraz.
Na Golteh so proge tudi v popoldanskem času lepo urejene. Uživam na umetnem snegu. Vsake kvatre pa moram smuči sprobat še na travi in kamenju. Da bom imela razlog za novo opremo.
Preživela sem. Sama. Brez padca. Z redečim nosom in zmrznjenimi prsti.

natečaj za najlepšo

smrečico ...

Glasuj za svojo favoritko!




Glasujete lahko do 5. 1. 2008.
Zmagovalna smreka pa dobi svojo objavo.

v iskanju sončka

Tri ženske iz naše družine smo se odpravile na odpravo z naslovom: "V iskanju sončka". Nekaj sončnih žarkov smo ujele na poti na Celjsko kočo.

(za slabše fotke kriv nadomestni telefon)

miška piška

Bila sem na potepu. Za nekaj dni sem jo mahnila na Primorsko. Ilirska Bistrica z okolico (Zabiče, ...). Ivana mi je nudila gostoljubje. Po dolgem času sem videla bivšo cimro in njenega cukrčka. Kliče se Anja. Stara je dva meseca in pol in je zelo lepa. Se mi zdi, da je izrezana mamica.

P.S.
Imela sem srečo z vremenom. Vse dni obiska sem, kljub minusu na termometru, uživala tople sončne žarke. Res je bilo lepo. Vsa nasmejana in dobre volje sem si na poti domov v avtu glasno prepevala. Mislila sem, da nič ne more pregnati nasmeha z mojega obraza. BUT I was wrong. Na avtoceti, nekje okoli Ravbarkomande, sem vstopila v "zono somraka". Nekje daleč za mojim hrbtom (nekje pri Postojni) je zahajalo sonce, sama pa sem zapeljala v sivo meglo, ki se je valila na cesto. Brrr, groza. Do Ljubljane sem se peljala po jajcih zelo previdno.
Sedaj pa močno držim pesti še za sonček na Štajerskem.

slepa kura

Pogledam desno - megla.

Pogledam levo - spet megla.

Pogledam navzdol - ne boste verjeli, spet megla in nadležen rob očal.

Pogledam navzgor - pišuka, spet nič ne vidim.

ojej ... ... sem pozabila kupiti tekočino za leče. Očitno imam za en drek očala. Ker jaz nič ne vidim.

razočarana

Danes sem prav slabe volje. Očitno nimam sreče z GSM-i. Dva mi ukradejo. Eden mi crkne. Uspe mi izbrisati VSE številke. V nadomestnem telefonu mi tako brenči in ropota, da se ne da pogovarjati. Imam občutek, da mi kdo s kladivom udarja po ušesu. Za pisanje SMS-ov potrebujem celo večnost. Kar bi bilo prav fajn, če bi se tudi na računu poznalo. PA SE NE - ne bom govorila o vrtoglavih cifrah. No, in tako sem si končno omislila in kupila nov telefon. Meni osebno zelo lep (po babje). In danes ugotovim, da mikrofon ne dela. K. pa tak telefon.

homemade

Pisanje novoletnih voščilnic mi je že od nekdaj v veselje. Tudi izdelava le-teh me je še pred nekaj leti veselila. Ni bilo lepšega, kot izbira pravega papirja, barve, bleščice ...

Zadnjih par let morava s Tamaro že novembra, kar je zame še zelo prezgodaj, začeti premišljevati o voščilnicah. Kakšne bova bomo pa letos naredili. Katere tehnike že dolgo nisva uporabili. Pa da ne bo pretežko za otroke. In posledično ne predrag material. Seveda, pa lepe morajo biti. Da bodo šle v prodajo. In da bomo dobili kakšen ojro za končni izlet. Nato se začne nadlegovanje in posiljevanje družinskih članov, ostalih sorodnikov, prijateljev in znancev, skratka vseh, četudi jih le bežno poznam, z voščilnicami. Pa da ne bo pomote, voščilnice so res lepe in narejene s strani otrok s PP (pod ustreznim nadzorom seveda). Ampak vse skupaj je izgubilo svoj čar - če se milo izrazim. V resnici pa mi je šlo (zadnji teden) že na bruhanje ob besedi Voščilnica.
Pa brez skrbi, do naslednjega leta se bom že pozdravila, in spet bomo šli od začetka.... Andreja in ZUJL vam bosta tudi ob božiču 2009 nudila pestro izbiro VOŠČILNIC!


Je pa res, da ni lepšega kot "homemade" voščilnica, ki jo dobim po pošti. V veliki, beli škatli imam še vedno spravljenih nekaj najlepših. In vedno jih rada prebiram. Zlasti, ko se lotim čiščenja (takrat običajno najdem to "izgubljeno" škatlo).

mrazzzz

Mene takoooo zebe. Sploh se ne morem ogreti. Z ledenimi prsti se trudim zadeti pravo črko na tipkovnici. Brrrrr. Popoldne sva z mami preživeli na snežni poti, posejani z listjem in ledom. Bilo je skoraj idilično. Vse do Vrha. Ampak napihalo me je tudi. Zima ni ravno moj omiljeni letni čas. Ravno zaradi mraza. Veliko raje imam poletje, sonce in vročino.

Tako pa večere, če jih preživim doma (in zadnje čase jih kar pogosto), preživljam pod toplo odejo. Oooo, kako paše.
Glede na to, da imam počitnice (še enkrat: juhej), se moram v teh dneh lotiti kopanja po omarah za toplimi zimskimi oblačili. Zelo rada bi sprobala pripravljenost smučišč(a). Upam, da mi uspe. Po praznikih, seveda.

malo za popestritev

You know the world is going crazy when the best rapper is a white guy, the best golfer is a black guy, the tallest guy in the NBA is Chinese, the Swiss hold the America’s Cup, France is accusing the U.S. of arrogance, Germany doesn’t want to go to war, and the three most powerful men in America are named Bush, Dick, and Colon. — Comedian Chris Rock

... Malo za popestritev, ker je tudi Ajin svet očitno obrnjen na glavo v teh dneh.

Objavila: Tanja.

Dg: zmedena

Oprostite. Danes sem zmedena. Komaj dohajam smo sebe. Tečem v učilnico, obstanem in se ne morem spomniti po kaj sem prišla. Oblečena se v nizkim startu zapodim proti izhodu, počitnicam naproti (juhej), ko ugotovim, da sem pozabila svojih »pettaužnt« vrečk. Nikoli mi ne uspe imeti samo eno vrečko, torbo, potovalko … Roki sta vedno polni. Že dve uri iščem velik, živo - rumen zbornik. Pogledala sem povsod. Dobil je noge. Pa še moj ni.

Ob dveh zjutraj, budna, sem si zabičala, da kava v večernih urah zame ni priporočljiva. Glej ga zlomka, vajo sem danes ponovila.

Sploh se ne morem skoncentrirati na eno stvar, jo dokončati in nadaljevati z drugo nalogo. Begam sem in tja, kot zmedena kura in jamram koooliko dela še imam. Saj ni čudno, da mi ga ne uspe dokončati in ga skrbno, vsak dan, prelagam na jutri.

Th: veliko počitka, razvajanje, mir, smeh, zabava, masaža, smučanje, počitnice, malo potepanja …

Obvestilo

Obveščam vas, da do nadaljnjega ne bo objav, ker ima A v oskrbi enga hudga mucka.



:))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))



Objavila: Tanja.

še zadnjič ...

Baje se v objavah že ponavljam. Vsaj Tanja tako pravi. Ko mi uspe dvigniti rit in se odtrgati od televizije, to hitro ovekovečim na blogu kot velik tekaški podvig. Če je pa res - prav vsak tek je moja zmaga.

Včasih se zgodi, da grem "na zrak" v dopoldanskih urah. V bližnji okolici popravljajo cesto, po kateri tečem. Že nekaj mesecev. Najprej so me delavci le čudno gledali, ko sem sopihala mimo. Včasih (pred meseci) sem bila deležna žvižgov, kasneje tudi nasmehov in ploskanja. Danes so mi ponudili opoldansko kavico in šilček. Poznam že vse delavce. Vsaj na videz. In oni mene.

Na mestu nekoč "lepe" ceste, so danes kupi blata, zemlje in globoke luknje. Pred "gradbiščem" ponavadi malo upočasnim in se naredim, da iščem možno alternativo po bližnjem vrtu ali sadovnjaku. Ampak vedno se vsa mehanizacija ustavi, delavci obstanejo za trenutek in me spustijo mimo. Hihi, men se pa fajn zdi.

andreja in tehnologija

Očitno jaz in tehnologija ne greva skupaj. Uspelo mi je izbrisati cel telefonski imenik v svojem ex telefonu. Toliko časa sem se igrala, da sem izgubila VSE.

Mah, ja, ga (imenik) bom že počasi napolnila. Ker je "neznanih številk" preveč, ne kličem nazaj. In vsakič se javim (nekoliko prestrašeno): "Prosim?". Vedno pričakujem glas katerega od staršev "mojih" otrok.

Sem pa vesela, da sem po dveh odtujenih GSM-aparatih (še žalujem), zdržala "z nikoli zares mojim" aparatkom tri leta. Bravo zame (in za mojo denarnico).

mile je zakon

Dolgo časa sem oklevala s poslušanjem glasbe med tekom. Še maraton rekreativno desetko sem pretekla brez MP3-ja. Da mi ni bilo dolgčas, sem opazovala VSE okrog sebe. Kdo vse me je prehitel (nekaj »majčk« mi je celo uspelo dohiteti/prehiteti), kdo si poje, kdo se smeji, vztrajne fotografe, glasne navijače, ubadala sem se z uro in si računala povprečni čas (min) na kilometer. Skratka, dolgčas mi definitivno ni bilo.

Nina mi že od začetka svoje tekaške kariere razlaga, kako je lažje premikati noge, če ti »ta prava muska« daje ritem in te napolni z energijo. Sem poskusila. Večkrat. Ni mi bilo všeč. Enkrat so bile krive slušalke, drugič nepravilno izbrani komadi, tretjič …

Ampak vaja dela mojstra. In tako sem se nekako navadila teči s slušalkami v uhih. Izbira (motivacijske) glasbe mi še predstavlja izziv. Ugotovila sem, da mi za tek ne odgovarja ista glasba kot v avtu. Trenutno sem v fazi iskanja »taprave muske«.

Prejšnji tednom sem »mojim otrokom« poiskala nekaj glasbe po njihovem okusu (ja, dobra tršica). Meni sicer njihov okus sploh ne ustreza. No, mi ni. Ampak za tek je pa super. Mile Kitić. Znano?! hihi

pa je tu ...

VESELI DECEMBER je že tu - z lučkami, kuhanim vinom, stojnicami, gnečo, koncerti. Skratka, dogajalo se bo.
Včeraj sem otvorila začetek "sezone". Zmenila sem se za (eno) kuhano vino. Ne bom izdala točno koliko sem jih spila. Ampak na koncu sem imela v rokah kar nekaj praznih lončkov. Zunaj je bil mraz. Grelniki so me nekako greli do pasu, noge pa sem imela ledene. Seveda sem imela zelo skromno odpravo. Čevlje z najtanjšim podplatom in jakno. Rokavice, šal, kapo sem pustila (pozabila) doma, na toplem.

Drugi teden nadaljujem. S potepanjem po stojnicah, seveda.

lepo jutro

Hmmm, kdaj sem že nazadnje dobila kavo v posteljo?! Let me think ... Ooooo, danes.

Ugotavljam, da nimam težav z razvajanjem. Sem zelo prilagodljiva oseba in se hitro navadim na lagodeje, crklanje, razvajanje ...

... mislim, da me je s kavo za dobro jutro (beri: v posteljo) nazadnje presenetil mlad spremljevalec. Zgodilo se je na enem izmed mojih taborov. Saj ne vem komu je bilo bolj nerodno - meni ali njemu.

Imam rešitev za "udobno" prihajajoče leto. In mislim, da še nisem prepozna. Miklavža sem žal zamudila. Ne dvomim pa v sposobnosti Božička in deda Mraza. Lahko si delo celo porazdelita in združita moči. hihi


Kljub sivini, ki zeva skozi okno in mi hoče izriniti nasmeh z obraza, se je današnje jutro pričelo dobro. Držim pesti na lepo in mirno popoldne/večer.

še vedno se krohotam ...

Če slučajno v avionu sedite z nekom, ki vas provocira ali živcira ali podobno….

1. Tiho in počasi izvlecite laptop iz kovčka/nahrbtnika.
2. Prižgite ga.
3. Poskrbite, da lahko oseba, ki vam dolgočasi, dobro vidi ekran.
4. Odprite vaš e-mail z linkom na ta blog.
5. Pretvarjajte se da sami sebi nekaj momljate, počasi zaprite oči in dvignite glavo k stropu.
6. Kliknite na spodnji link

http://www.thecleverest.com/countdown.swf

The Italian Man Who went to Malta.

Luka me je nasmejal za dobro jutro ...

lenuška

Doooolgčas mi je in danes sem prav lenuška. Od petka že spretno prelagam obveznosti. Eh, saj bom jutri. Ups, danes je že nedelja. No, čez eno urco pa res začnem. Samo še tole pogledam, napišem, spijem …
Noč je še dolga. (koga farbam?! ob enih bom že umrla).

Pravijo, da je lenoba vseh grdob grdoba, in ta grdoba spada tudi med glavne grehe, ki so vir ostalih grehov. Po drugi strani pa pravijo, da ni lenih ljudi, ampak so samo tisti, ki niso motivirani, kar tudi drži.

Aha, meni torej manjka motivacije. Super, potemtakem nisem lena.

POMAGA, če si goro dela razdelimo na manjša opravila in zmogli bomo več, kakor smo mislili! Tudi izdelava načrta dela ni slaba ideja ...

in še ostali nasveti ...

lokomotiva

čuha - puha ... vse do vrha.
S Tanjo sva pravkar prisopihali z Grmade. No, jaz sem prisopihala ...
Kljub vsemu, uspelo nama je ujeti sonček.

"Pošklocala" sem tudi nekaj luštnih fotk.

Stari grad in Celje

zvonec za srečo ;-)

na Celjski koči je sneg ...