pa ga je konec

Še nekaj ur in zakorakali bomo v novo leto. Kot vsako leto, polni pričakovanj in upanja. Na nekaj boljšega, lepšega, novega ... Zlasti, če je za nami slabo (težko, zoprno) leto, za katero že komaj čakamo, da ga bo končno konec ... bla, bla bla
JOJ, KAK OSLADNO IN OBIČAJNO!!! TO NISI TI - pravi Tanja.

Ne morem si pomagat. Premišljujem o mojem letu. KakoAli sem ga preživela uspešno? Ali mi je uspelo izpeljati stvari, ki sem si jih zadala? Sem ga dovolj prežurala (haha)? Mah ja, saj ni bilo tako švoh. Jaz sem se imela prav fino. Za vsa nedokončana dela pa krivim leto, ki je vsekakor prehitro minilo. Moj plan dela ni bil v celoti realiziran. Potrebne so časovne prilagoditve.

VSEM (predvsem pa sebi) želim, da z veliko mero pozitivizma zakorakamo v novo leto in pogumno preplezamo vsak zid, ki nam stoji na poti.

Malo moram biti pocukrana. Je vendarle konec leta.

v iskanju sončka II.

(fotke iz nadomestnega telefona)

In sem ga našla. Na Golteh. Za mano je zelo lepo, sončno popoldne.
Smučarski podvig sem planirala kar nekaj dni. Ni in ni mi ratalo priti z ustrezno opremo do kakšnega smučišča. Včeraj zvečer je plan dozorel. Toda danes je skoraj vse padlo v vodo. Ob sedmih zjutraj mi še na kraj pameti ni prišlo, da bi se skobacala iz tople postelje in se pognala v mraz.
Na Golteh so proge tudi v popoldanskem času lepo urejene. Uživam na umetnem snegu. Vsake kvatre pa moram smuči sprobat še na travi in kamenju. Da bom imela razlog za novo opremo.
Preživela sem. Sama. Brez padca. Z redečim nosom in zmrznjenimi prsti.

natečaj za najlepšo

smrečico ...

Glasuj za svojo favoritko!




Glasujete lahko do 5. 1. 2008.
Zmagovalna smreka pa dobi svojo objavo.

v iskanju sončka

Tri ženske iz naše družine smo se odpravile na odpravo z naslovom: "V iskanju sončka". Nekaj sončnih žarkov smo ujele na poti na Celjsko kočo.

(za slabše fotke kriv nadomestni telefon)

miška piška

Bila sem na potepu. Za nekaj dni sem jo mahnila na Primorsko. Ilirska Bistrica z okolico (Zabiče, ...). Ivana mi je nudila gostoljubje. Po dolgem času sem videla bivšo cimro in njenega cukrčka. Kliče se Anja. Stara je dva meseca in pol in je zelo lepa. Se mi zdi, da je izrezana mamica.

P.S.
Imela sem srečo z vremenom. Vse dni obiska sem, kljub minusu na termometru, uživala tople sončne žarke. Res je bilo lepo. Vsa nasmejana in dobre volje sem si na poti domov v avtu glasno prepevala. Mislila sem, da nič ne more pregnati nasmeha z mojega obraza. BUT I was wrong. Na avtoceti, nekje okoli Ravbarkomande, sem vstopila v "zono somraka". Nekje daleč za mojim hrbtom (nekje pri Postojni) je zahajalo sonce, sama pa sem zapeljala v sivo meglo, ki se je valila na cesto. Brrr, groza. Do Ljubljane sem se peljala po jajcih zelo previdno.
Sedaj pa močno držim pesti še za sonček na Štajerskem.

slepa kura

Pogledam desno - megla.

Pogledam levo - spet megla.

Pogledam navzdol - ne boste verjeli, spet megla in nadležen rob očal.

Pogledam navzgor - pišuka, spet nič ne vidim.

ojej ... ... sem pozabila kupiti tekočino za leče. Očitno imam za en drek očala. Ker jaz nič ne vidim.

razočarana

Danes sem prav slabe volje. Očitno nimam sreče z GSM-i. Dva mi ukradejo. Eden mi crkne. Uspe mi izbrisati VSE številke. V nadomestnem telefonu mi tako brenči in ropota, da se ne da pogovarjati. Imam občutek, da mi kdo s kladivom udarja po ušesu. Za pisanje SMS-ov potrebujem celo večnost. Kar bi bilo prav fajn, če bi se tudi na računu poznalo. PA SE NE - ne bom govorila o vrtoglavih cifrah. No, in tako sem si končno omislila in kupila nov telefon. Meni osebno zelo lep (po babje). In danes ugotovim, da mikrofon ne dela. K. pa tak telefon.

homemade

Pisanje novoletnih voščilnic mi je že od nekdaj v veselje. Tudi izdelava le-teh me je še pred nekaj leti veselila. Ni bilo lepšega, kot izbira pravega papirja, barve, bleščice ...

Zadnjih par let morava s Tamaro že novembra, kar je zame še zelo prezgodaj, začeti premišljevati o voščilnicah. Kakšne bova bomo pa letos naredili. Katere tehnike že dolgo nisva uporabili. Pa da ne bo pretežko za otroke. In posledično ne predrag material. Seveda, pa lepe morajo biti. Da bodo šle v prodajo. In da bomo dobili kakšen ojro za končni izlet. Nato se začne nadlegovanje in posiljevanje družinskih članov, ostalih sorodnikov, prijateljev in znancev, skratka vseh, četudi jih le bežno poznam, z voščilnicami. Pa da ne bo pomote, voščilnice so res lepe in narejene s strani otrok s PP (pod ustreznim nadzorom seveda). Ampak vse skupaj je izgubilo svoj čar - če se milo izrazim. V resnici pa mi je šlo (zadnji teden) že na bruhanje ob besedi Voščilnica.
Pa brez skrbi, do naslednjega leta se bom že pozdravila, in spet bomo šli od začetka.... Andreja in ZUJL vam bosta tudi ob božiču 2009 nudila pestro izbiro VOŠČILNIC!


Je pa res, da ni lepšega kot "homemade" voščilnica, ki jo dobim po pošti. V veliki, beli škatli imam še vedno spravljenih nekaj najlepših. In vedno jih rada prebiram. Zlasti, ko se lotim čiščenja (takrat običajno najdem to "izgubljeno" škatlo).

mrazzzz

Mene takoooo zebe. Sploh se ne morem ogreti. Z ledenimi prsti se trudim zadeti pravo črko na tipkovnici. Brrrrr. Popoldne sva z mami preživeli na snežni poti, posejani z listjem in ledom. Bilo je skoraj idilično. Vse do Vrha. Ampak napihalo me je tudi. Zima ni ravno moj omiljeni letni čas. Ravno zaradi mraza. Veliko raje imam poletje, sonce in vročino.

Tako pa večere, če jih preživim doma (in zadnje čase jih kar pogosto), preživljam pod toplo odejo. Oooo, kako paše.
Glede na to, da imam počitnice (še enkrat: juhej), se moram v teh dneh lotiti kopanja po omarah za toplimi zimskimi oblačili. Zelo rada bi sprobala pripravljenost smučišč(a). Upam, da mi uspe. Po praznikih, seveda.

malo za popestritev

You know the world is going crazy when the best rapper is a white guy, the best golfer is a black guy, the tallest guy in the NBA is Chinese, the Swiss hold the America’s Cup, France is accusing the U.S. of arrogance, Germany doesn’t want to go to war, and the three most powerful men in America are named Bush, Dick, and Colon. — Comedian Chris Rock

... Malo za popestritev, ker je tudi Ajin svet očitno obrnjen na glavo v teh dneh.

Objavila: Tanja.

Dg: zmedena

Oprostite. Danes sem zmedena. Komaj dohajam smo sebe. Tečem v učilnico, obstanem in se ne morem spomniti po kaj sem prišla. Oblečena se v nizkim startu zapodim proti izhodu, počitnicam naproti (juhej), ko ugotovim, da sem pozabila svojih »pettaužnt« vrečk. Nikoli mi ne uspe imeti samo eno vrečko, torbo, potovalko … Roki sta vedno polni. Že dve uri iščem velik, živo - rumen zbornik. Pogledala sem povsod. Dobil je noge. Pa še moj ni.

Ob dveh zjutraj, budna, sem si zabičala, da kava v večernih urah zame ni priporočljiva. Glej ga zlomka, vajo sem danes ponovila.

Sploh se ne morem skoncentrirati na eno stvar, jo dokončati in nadaljevati z drugo nalogo. Begam sem in tja, kot zmedena kura in jamram koooliko dela še imam. Saj ni čudno, da mi ga ne uspe dokončati in ga skrbno, vsak dan, prelagam na jutri.

Th: veliko počitka, razvajanje, mir, smeh, zabava, masaža, smučanje, počitnice, malo potepanja …

Obvestilo

Obveščam vas, da do nadaljnjega ne bo objav, ker ima A v oskrbi enga hudga mucka.



:))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))



Objavila: Tanja.

še zadnjič ...

Baje se v objavah že ponavljam. Vsaj Tanja tako pravi. Ko mi uspe dvigniti rit in se odtrgati od televizije, to hitro ovekovečim na blogu kot velik tekaški podvig. Če je pa res - prav vsak tek je moja zmaga.

Včasih se zgodi, da grem "na zrak" v dopoldanskih urah. V bližnji okolici popravljajo cesto, po kateri tečem. Že nekaj mesecev. Najprej so me delavci le čudno gledali, ko sem sopihala mimo. Včasih (pred meseci) sem bila deležna žvižgov, kasneje tudi nasmehov in ploskanja. Danes so mi ponudili opoldansko kavico in šilček. Poznam že vse delavce. Vsaj na videz. In oni mene.

Na mestu nekoč "lepe" ceste, so danes kupi blata, zemlje in globoke luknje. Pred "gradbiščem" ponavadi malo upočasnim in se naredim, da iščem možno alternativo po bližnjem vrtu ali sadovnjaku. Ampak vedno se vsa mehanizacija ustavi, delavci obstanejo za trenutek in me spustijo mimo. Hihi, men se pa fajn zdi.

andreja in tehnologija

Očitno jaz in tehnologija ne greva skupaj. Uspelo mi je izbrisati cel telefonski imenik v svojem ex telefonu. Toliko časa sem se igrala, da sem izgubila VSE.

Mah, ja, ga (imenik) bom že počasi napolnila. Ker je "neznanih številk" preveč, ne kličem nazaj. In vsakič se javim (nekoliko prestrašeno): "Prosim?". Vedno pričakujem glas katerega od staršev "mojih" otrok.

Sem pa vesela, da sem po dveh odtujenih GSM-aparatih (še žalujem), zdržala "z nikoli zares mojim" aparatkom tri leta. Bravo zame (in za mojo denarnico).

mile je zakon

Dolgo časa sem oklevala s poslušanjem glasbe med tekom. Še maraton rekreativno desetko sem pretekla brez MP3-ja. Da mi ni bilo dolgčas, sem opazovala VSE okrog sebe. Kdo vse me je prehitel (nekaj »majčk« mi je celo uspelo dohiteti/prehiteti), kdo si poje, kdo se smeji, vztrajne fotografe, glasne navijače, ubadala sem se z uro in si računala povprečni čas (min) na kilometer. Skratka, dolgčas mi definitivno ni bilo.

Nina mi že od začetka svoje tekaške kariere razlaga, kako je lažje premikati noge, če ti »ta prava muska« daje ritem in te napolni z energijo. Sem poskusila. Večkrat. Ni mi bilo všeč. Enkrat so bile krive slušalke, drugič nepravilno izbrani komadi, tretjič …

Ampak vaja dela mojstra. In tako sem se nekako navadila teči s slušalkami v uhih. Izbira (motivacijske) glasbe mi še predstavlja izziv. Ugotovila sem, da mi za tek ne odgovarja ista glasba kot v avtu. Trenutno sem v fazi iskanja »taprave muske«.

Prejšnji tednom sem »mojim otrokom« poiskala nekaj glasbe po njihovem okusu (ja, dobra tršica). Meni sicer njihov okus sploh ne ustreza. No, mi ni. Ampak za tek je pa super. Mile Kitić. Znano?! hihi

pa je tu ...

VESELI DECEMBER je že tu - z lučkami, kuhanim vinom, stojnicami, gnečo, koncerti. Skratka, dogajalo se bo.
Včeraj sem otvorila začetek "sezone". Zmenila sem se za (eno) kuhano vino. Ne bom izdala točno koliko sem jih spila. Ampak na koncu sem imela v rokah kar nekaj praznih lončkov. Zunaj je bil mraz. Grelniki so me nekako greli do pasu, noge pa sem imela ledene. Seveda sem imela zelo skromno odpravo. Čevlje z najtanjšim podplatom in jakno. Rokavice, šal, kapo sem pustila (pozabila) doma, na toplem.

Drugi teden nadaljujem. S potepanjem po stojnicah, seveda.

lepo jutro

Hmmm, kdaj sem že nazadnje dobila kavo v posteljo?! Let me think ... Ooooo, danes.

Ugotavljam, da nimam težav z razvajanjem. Sem zelo prilagodljiva oseba in se hitro navadim na lagodeje, crklanje, razvajanje ...

... mislim, da me je s kavo za dobro jutro (beri: v posteljo) nazadnje presenetil mlad spremljevalec. Zgodilo se je na enem izmed mojih taborov. Saj ne vem komu je bilo bolj nerodno - meni ali njemu.

Imam rešitev za "udobno" prihajajoče leto. In mislim, da še nisem prepozna. Miklavža sem žal zamudila. Ne dvomim pa v sposobnosti Božička in deda Mraza. Lahko si delo celo porazdelita in združita moči. hihi


Kljub sivini, ki zeva skozi okno in mi hoče izriniti nasmeh z obraza, se je današnje jutro pričelo dobro. Držim pesti na lepo in mirno popoldne/večer.

še vedno se krohotam ...

Če slučajno v avionu sedite z nekom, ki vas provocira ali živcira ali podobno….

1. Tiho in počasi izvlecite laptop iz kovčka/nahrbtnika.
2. Prižgite ga.
3. Poskrbite, da lahko oseba, ki vam dolgočasi, dobro vidi ekran.
4. Odprite vaš e-mail z linkom na ta blog.
5. Pretvarjajte se da sami sebi nekaj momljate, počasi zaprite oči in dvignite glavo k stropu.
6. Kliknite na spodnji link

http://www.thecleverest.com/countdown.swf

The Italian Man Who went to Malta.

Luka me je nasmejal za dobro jutro ...

lenuška

Doooolgčas mi je in danes sem prav lenuška. Od petka že spretno prelagam obveznosti. Eh, saj bom jutri. Ups, danes je že nedelja. No, čez eno urco pa res začnem. Samo še tole pogledam, napišem, spijem …
Noč je še dolga. (koga farbam?! ob enih bom že umrla).

Pravijo, da je lenoba vseh grdob grdoba, in ta grdoba spada tudi med glavne grehe, ki so vir ostalih grehov. Po drugi strani pa pravijo, da ni lenih ljudi, ampak so samo tisti, ki niso motivirani, kar tudi drži.

Aha, meni torej manjka motivacije. Super, potemtakem nisem lena.

POMAGA, če si goro dela razdelimo na manjša opravila in zmogli bomo več, kakor smo mislili! Tudi izdelava načrta dela ni slaba ideja ...

in še ostali nasveti ...

lokomotiva

čuha - puha ... vse do vrha.
S Tanjo sva pravkar prisopihali z Grmade. No, jaz sem prisopihala ...
Kljub vsemu, uspelo nama je ujeti sonček.

"Pošklocala" sem tudi nekaj luštnih fotk.

Stari grad in Celje

zvonec za srečo ;-)

na Celjski koči je sneg ...

novoletne voščilnice

Letošnje. Lepe, a ne?! Če ne bo časa za nakup ali izdelavo, me pa le pokličite. :-)
... za moje "otročke" (zbiramo za končni izlet).

...

Cel`e, Cel`e

... in cela dvorana je bila na nogah. Vsi smo ploskali, navijali, stiskali pesti, kričali, peli ... Nekaj vmesnih minut smo zadrževali sapo in upali na najboljše. Ne znam in ne morem opisati občutkov, ki sem jih doživljala. Noro. Dvorana Zlatorog je pokala po šivih in dihala z igralci.

Bom iskrena. Včeraj sem bila prvič v Celju na (rokometni) tekmi v Dvorani Zlatorog. Glede na to, da sem doma "čez hrib", slabih 15 minut hoda, me je en čin sram. Ne moram verjeti, da je glavna krivka "prmorka" (Tamara), ki ne zamudi nobene tekme. Sem se pa oddolžila z glasnim navijanjem. Brez mene jim ziher ne bi uspelo. Celjski rokometaši so se uvrstitev v drugi del Lige prvakov. Ampak brez zvestih navijačev jim to ne bi uspelo. BRAVO CELJE.

Pravijo, da postaneš "tapravi Sloven`c", ko osvojiš Triglav.

Pravijo pa tudi, da postaneš "tapravi Celjan", ko se udeležiš tekme v Celju. :-)

CELJE, CELJE!!!

anekdota

Predzgodba: spoznala sem 20-letnega fanta …

... in sva se malo zaklepetala.

On: "kolk si pa ti stara?"

Jaz: "malo več že, kot ti!"

On: "oooo, a že 23 jih imaš?!"

Jaz: "hmmmm, še mal več …"

On: "a 25?"

Jaz: "ja (tam nekje) ..."

On (premišljuje): "a potem si letnik 84?"

Jaz: "(j. matematiko) JA!"

Začelo se je …

... cepljenje proti gripi. Glede na to, da sem zadnje tri zime kar nekajkrat obležala in da sem vsakodnevno izpostavljena trdovratnim virusom, sem se tudi letos odločila za cepljenje proti gripi. Vsako leto srčno upam, da bom vso zimo čila in zdrava. Ni hujšega kot zamašen nos, kašelj, slabo počutje in posiljevanje (ponavadi drugih) s čajem. Ne pomnim, kdaj sem v lekarni zapravila manj kot 20 eur. Vsaka arcnija stane. In to ne malo. Ko in če se že spravim k zdravniku, mi ta svetuje:

pijte veliko tekočine, čimveč počivajte in za krepitev obrambne sposobnosti organizma si v lekarni kupite vitamin C.

Zanimivo pa je, kako me vsako lepo znova "preseneti" dozirni pripomoček za celjenje - injekcija. Saj je majhna in ozka, ampak mene pik vseeno zaboli. Auč. Prestrašena, z zaprtimi očmi, stisnjenimi in potnimi pestmi pogumno prestanem teh nekaj dozirnih sekund. Očitno sem en konc hipohondra.

moj dan

Počasi ugotavljam, da mogoče "moj" dan niti ni tako švoh. Pravzaprav se je pričel zelo lepo. Skoraj idilično in definitivno nepričakovano.

Današnji dan sem pričakala oz. startala na drsalkah v Tivoliju. Zanimivo, a ne?! BTW, obvladam drsanje naprej in nazaj, desno, levo, po novem piruetko ter za konec še skok na rit. Auč, kako boli!

Pod žarometi, na snegu ledu, s kozarčkom v roki in v družbi fajn deklet sem ob polnoči nazdravila. Bilo je skoraj pravljično. SMS-ji in klici dežujejo že od jutra dalje. Se mi tolk fajn zdi. Pišuka, sem pocukrana.

Moji pamžki, ki vsakodnevno prenašajo moje muhe (in obratno, seveda), pa so mi pravkar zapeli. hihi ... saj so zlati.

Še malo (natanko 53min, ampak kdo šteje?!), pa odhitim na "pivce za živce".

vrvež

Danes sem na Miklošičevi postala za trenutek. Vzela sem si nekaj minut (kar se ne zgodi pogosto) in se ozrla po ulici. Ljudje so hiteli mimo. Videla sem nekaj pogumnih kolesarjev (ja, mraz je) z obvezno zimsko opremo. Oh, kako je meni všeč (ljubljanski) vrvež. Všeč so mi ulice in mestno jedro polno ljudi, kjer se vedno kaj dogaja.
Komaj čakam na lučke, kuhan vinček in stojnice.

P.S.
Poroka v Las Vegas-u. Zakaj pa ne? (he he)

(ne)spanje

Zadnjih nekaj tednov, morda mesecev, se sprašujem, ali je kaj narobe z mano, ker ne morem več spati "any time any place". Poigravam se z mislijo "Ali sem stara"?! Danes me je Aljoša vprašala, če mi kupi za darilo kremo proti gubam?! Halo??? Neeeee, hvala! Kakšne gube?!

Vedno sem se po tihem nasmihala ljudem, ki so pojamrali, da ne spijo več kot šest ur na noč. Tamara mi vedno razlaga, kaj vse je zjutraj postorila, saj je ponavadi od petih že pokonci. "KAJ" sem si mislila?! To je zame sredi noči. Takrat se komaj prvič obrnem v postelji .

Ne želim postati ena od tistih, ki dolge ure nemo gledajo v strop, štejejo ovčke, glava pa je polna nemirnih misli in skrbi. Saj vem, da ob hitrem življenjskem ritmu »pogosto pozabimo« na zdravo spanje. Tudi vedenje, da tretjino svojega življenja prespimo, me ne moti. Pač rada spim. Oz. sem rada spala.

Ponoči, ko imam preveč časa, zdaj pogosto surfam. Tako sem nekaj dni noči nazaj našla nasvete, kako do zdravega spanca. Nasvete si lahko sami preberete, če vas seveda zanima. Zanimiva se mi zdita slednja podatka:

• spolnost je naravna uspavalna tableta, saj nekatere raziskave kažejo, da smo po zadovoljujoči spolnosti hitreje zaspani.


• masaža sprosti mišice, poleg tega pa nam daje občutek varnosti, zato lažje zaspimo. Priporočljiva je vsaj enkrat na teden, lahko pa jo s partnerjem izvajate vzajemno. Erotična masaža je lahko tudi čudovita predigra, ki naj postane stalnica v vaši postelji.

Tek med snežinkami

Sneg gre, glej zunaj sneg gre ...

Sneg gre in Andreja teče ...

Z vetrom in drobnimi snežinkami v laseh (in ledenim nosom) sem jo mahnila na tekaški potep. Ujela sem še zadnje minute (turobnega) dneva in jo mahnila med (še ne zasnežena) polja, nadležne pse, krave na pašniku (res se pasejo ob cesti) in redke voznike, ki so neopazno švigali mimo.

Priznam, malo me je bilo strah prihajajoče zime ter z njo povezanega mraza in snega. Begale so me misli: "Kako zavraga bom tekla v snegu?!". Dež že dolgo ni več ovira za mojo rekreacijo, od danes naprej pa se ne bojim niti snega.

Potovanje ...

Rada bi nekam pobegnila. Nič se mi ne da. Vreme je "u k". Dela imam čez glavo.

Že dva dni sanjarim in premišljujem o potovanju. Razmišljam, kam bi jo mahnila. Na kateri konec sveta me vleče. Nekam, kjer je zanimivo, a vseeno varno. Lansko leto po vrnitvi iz Maroka sem imela točno določeno naslednjo destinacijo za potepanje. Letos pa ne vem. Izbrati moram biser med biseri. To je pa težko. Nekaj časa, ko je bilo moje finančno stanje še nad nulo, sem celo razmišljala o novoletnih počitnicah nekje na toplem. Danes pa, bolj kot seštevam in odštevam, bolj vidim, da ne bo šlo. »Takle mamo«, bi rekla Saša. Pa drugo leto.

Do takrat pa moram fino zategniti mošnjiček, izbrati destinacijo in sopotnika.

Moški mora dišati prav …

Pred časom sem brala en roman. En roman pravim zato, ker (izključno iz etičnih razlogov) naslova knjige ne bom izdala. Me je en čink sram, kljub temu, da je tovrstne romane v knjižnici potrebno predhodno rezervirati.

Rdeča nit »the« knjige je ljubezen. Poleg opevane brezpogojne ljubezni med nadrealnim, možatim, mogočnim, črnolasim moškim in močno, dominantno, energično, klepetavo, vendar dovzetno žensko, mi je ostal v mislih lep stavek. Moški mora dišati prav. O tem sem premišljevala včeraj, glede na to, da je imel moj dan 36 uri in res nisem imela pametnejšega dela. :)

Ja, (moj) moški mora dišati prav. Noben parfum, deodorat, tuš gel, če že hočete, naravni pot, ne more moškemu »dati« pravega vonja. »Tapravega« moškega po mojem mnenju zavonjamo.

Kako že hrepenim po tem vonju!!!

P.S.

Dobri ljudje, lahko mi pomagate in svetujete kakšno nedepresivno, nezateženo, nepredebelo knjigo. Žal tudi ne posedujem povečevalnega stekla, zato bodite pozorni na font pisave. Prosim, naj bo knjiga zanimiva.

Dobro jutro!

Ura je 5.33 in jaz sem budna.

Ni smešno.

Z mano je očitno nekaj narobe.

In to se je zgodilo danes ravno meni-zaspanki, ki rabim ponavadi tudi po več kot osem ur spanja na noč. Jutranje vstajanje mi predstavlja velik problem. Z veseljem in brez slabe vesti se »cartam« v topli postelji vse do desetih (včasih še dlje). Saj včasih (beri: zelo redko) mi je kar malo hudo, ko prespim jutro, saj imam potem (pre)kratek dan. Po drugi strani, glede na moj zanimiv delavnik, pa z lahkoto dan podaljšam v noč in ni lepšega od tišine in miru, ki ju ponuja noč. Takrat imam čas za razmišljanje, delo, sebe in še celo za faks kaj naredim.

Ali se lahko nespečnosti »nalezeš«?! Nekaj »kandidatk« že ima na sumu (Tamara, Nina, Tanja)!

Alkoholno prestrašena

Tako "zmačkana" kot včeraj pa že dolgo ne. Zadnji podobni spomini segajo v poletje, točneje v Zrće. Ojoj. Nimam jih več dvajset, da bi po prekrokani noči s skoraj "nič" spanja, lahkih nog na okrog pričela nov dan. Rane si ližem še danes. Pohvalno pa je, da mi je včeraj uspel podvig na Grmado.
Zvečer je sledil babji čvek ob pivcu (ooo, not again). Ne, ne, v postelji sem bila ob enajstih in niti nočni klici me niso zmotili pri beauty sleep-u.

Kako že gre rek ... "bolj stara bolj nora" ... haha

Tanja na RTV SLO

V harmonikarskem orkestru igra sedemnajst harmonikarjev pod taktirko dirigentke Andreje Turnšek, spremljajo pa jih tudi tolkalist in občasni drugi solisti. Za njimi je že več mednarodnih tekmovanj, s katerih se vedno vračajo z najvišjimi odličji.

Foto: Tanja Četina

Harmonikarji zmagali brez not

Praznični dnevi prinesli nove uspehe

Glasba, 9. november 2007 10:04
Praga/Žalec - RTV SLO

Harmonikarski kvartet in harmonikarski orkester Glasbene šole Rista Savina v Žalcu sta na mednarodnem tekmovanju v Pragi osvojila najvišji odličji.

Harmonikarski orkester je v kategoriji orkestrov do 25 let na tekmovanju, ki je potekalo od 2. do 4. novembra, pometel s konkurenco orkestrov iz Irske, Rusije in Češke ter osvojil prvo mesto. Harmonikarski kvartet, ki ga sestavljajo štirje mladi harmonikarji, vsi tudi člani orkestra, pa si je priigral drugo mesto v kategoriji glasbenih zasedb, kjer so nastopale skupine brez starostnih in drugih omejitev, iz Nemčije, Švice in Irske. Tako orkester kot kvartet delujeta pod taktirko umetniške vodje in dirigentke Andreje Turnšek.

Mladi, a vrhunski

Čeprav so bili člani kvarteta najmlajši udeleženci – vsi štirje so stari med 11 in 14 let – sodijo v sam vrh harmonikarskih skupin v Evropi. Praški uspeh je namreč le zadnji v nizu mednarodnih uspehov, saj so letos že večkrat osvojili naslov prvakov: prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Moravskih Toplicah, v Pulju na Hrvaškem ter v Lazarovcu v Srbiji, kjer so po oceni komisije prejeli absolutno število 100 točk, ter v Castelfidardu v Italiji drugo mesto v kategoriji "no limits", kjer so tekmovali z najboljšimi svetovnimi imeni harmonike. Tudi orkester že vrsto let dosega najvišje uspehe na tekmovanjih v tujini in tako širi ugled slovenskim harmonikarjem na najvišji umetniški ravni.

Komisijo v Pragi so Žalčani očarali s svojo muzikalnostjo in ritmičnostjo, predvsem pa tudi s samim nastopom, saj so se na odru pojavili brez stojal in brez not ter ves tekmovalni program odigrali na pamet.
vir

Koncert

skupine DA PHENOMENA danes odpade. WTF?! Že pred časom sva se z Ivano zmenili in rezervirali ta vikend za DA PHENOMENA (beri: babji vikend). Žal Ivana nima sreče in bo že drugič odšla iz Celja praznih rok. Več sreče prihodnjič.

Kljub temu pa mislim, da nam ne bo hudega. V Celju se dogaja.

… upam vsaj.