HK

Pusti vtis!

krivo je vreme

saj počasi bom dodala še kakšno fotko. Ko bom imela čas. :))))

Za danes pa dve sočni. :)))

WILMA I'M HOME

Počasi prihajam "nazaj"-back to reality. Nisem si mislila, da me bo jet lag tako zdelal. Ponoči se zbujam in imam monologe, se spominjam in opisujem (če me le kdo posluša) dogodivščine s Kitajske. No, še nikoli do sedaj nisem občutila tovrstnih težav. Jah, se staramo. :)))) Fotke bodo. Kmalu. :))))

Hong Kong in Istanbul

Po 10ih urah in pol leta iz Hongkonga smo varno prispeli v Istanbul. Skupinica zdaj kafetka skupaj in sestavlja tale tekst s pomocjo Markovega iPoda:) Btw. V HK jih prodajajo za 130 eur. Dobi se res vse, nidani.. In to vsaj 30posto ceneje. Ce gre za original, ponaredki pa so druga pesem... Tudi sama se nisem mogla upreti nakupovalni mrzlici, poleg nekaj novih cunjic imam tudi nov fotoaparat. HK je nakupovalna meka-to je dejstvo! Nasi nahrbtniki so kar nekaj kilc tezji,ups.:)
Mislim,da sem nasla mesto, kjer bi se dalo ziveti. Mesto, ki zazivi sele po 10i uri zjutraj. Ulice so polne ljudi se ob 1ih zjutraj. Trgovine nimajo slovenskega odpiralnega casa. Tako nenavadno se mi je zdelo. HK zivi. :)))) Nocno zivljenje laufa. Samo zlate kartice smo "pozabili" doma.;)))
Baje je HK letalisce najdrazje zgrajeno letalisce na svetu.
Victoria peak-razgledna tocka na centralni del mesta, je vredna obiska. Voznja s starferry-ijem je bila tudi lusna.
Ekipno se strinjamo, da je bilo pivo v baru obcutno predrago-8ojrov za malo pivo je zame vsekakor predrago...
HK nas je prevzel, pravijo prisotni. Bil je kot cesnjica na smetani...
P.S. Ni slabo se takole zamotiti z iPodom. Nekaj zame.:)

Yangsou

Na Kitajskem je tezje priti do neta, kot bi clovek lahko verjel. V Yangshou-ju se nama je spet uspelo povezati s svetom :).Shangrila smo zapustili v soboto (prej smo obiskali se lustkan budisticno-tibetanski samostan - po Andrejino je bil to sicer en samostan prevec - Tanjo pa je ganil). Z nocnim busom smo se peljali do Kunminga. Spet smo prenocili na busu s posteljami. Carsko. Bi se clovek lahko kar navadil. O higieni na pogradih in wc-jih na poti ne bi prevec ... Samo ena beseda - grozno.

Takoj smo picili v Shilin, kjer se nahaja sloviti kamniti gozd, ki so ga raziskovali med drugim tudi slovenski krasoslovci *Postojna rules. Stevilne kamnite stebre obliva voda in obiskovalec ima obcutek, da je na drugem planetu. Med pohajkovanjem po tem parku smo si naredili piknik s prsutom, sirom in vinckom. In pivom. In zganicami. Rezultat so bile nocne podoknice vaskim hotelom. Zapeli smo vse znane slovenske refrene.
S prekrokano glavo smo odsli do Guilina in se naprej do Yangshuja, priljubljene backpackerske vasice sredi kitajskega krasa. Yangshou je obdan s sanjsko pokrajino, ki jo obvladujejo veliki stozcasti hribi, ki se navpicno dvigujejo iz rizevih polj ali obal vijugaste ceste. Ta pokrajina obstaja dejansko v provinci Guangxi, ki smo jo tudi prekolesarili. S kolesi smo prisli tudi do enega od teh nenavadnih hribov in se povspeli nanj - MESECEV HRIB. (Brez koles, seveda.) Soncni zahod je pregnal dez, je pa pivo na vrhu odtehtalo milijon stopnic. Na poti do tja je imela Andreja se gumi-defekt in je bila zato primorana zastopati mimoidocega motorista. Ostali so ji bili "faus" za udobje motorja namesto poganjanja pedal.
Sreda je bila zapolnjena z izletom po pokrajini - obiskali smo tipiscno vasico, vozili mimo rizevih polj, ploscadi, kjer susijo riz in araside in se okopali v reki. Visek je bil obisk vodne jame. Poznavalci jam *(kar smo v tem primeru kar vsi Slovenci) bi se zgrazali ob tem - pot za obiskovalce je speljana po kapnikih, ki jih lahko tazagreti tudi preplezajo. Veliko je smeti, kosi za smeti (nekaj jih je ze bilo) pa so bili prazni. Nini bi se trgalo srce. Tudi nama se je.

Na koncu pa se je bilo zanimivo v blatni kopeli in zatem se v vrocih vrelcih - v jami. Najina koza je cista - vse bakterije na njej so "pockrale".
Danes smo sli na reko Li. Dobri 2 uri smo se vozili s staro barkaco in se na kocnu skupaj z voli in nesnago namocili v njej.

Zdaj cakamo na (morebitne) izpuscaje.
Nocni bus za HongKong gre ob 20h, prispemo pa predividoma ob 6h. Juhej, se zadnja dolga nocna voznja.

P.s. Meni je kar malo zal, da zapuscamo "Kitajsko", ker je pivo po 1 EUR in to 660ml.

p.s.s. Baje bomo jutri lahko rekli, da pojutrisnjem pridemo domov.

Skoraj Tibet 2

Smo v kraju Shangri-la, ki lezi na visini 3300 metrov nadmorske visine, skoraj cisto ob Tibetanski meji.
Tanja se nikoli ni bila tako visoko. Nekatere zaradi visine boli glava in se jim vrti, midve sva ok. Andreji pa itak nic ni, ker je ze po J Ameriki bila na vec kot 5 oz. 6-tisoc metrih.

Sedaj v Shangrila pa je vreme drugacno. Sonce je, zato se cez dan ogreje do kakih 24 C, ampak ponoci je pa hladno. Zjutraj je pa kakih 16 C. Na tej nadmorski visini seveda ne more biti sopare in vrocine. Se pa zaradi hladu dobro spi, kar je pa tudi velika prednost.

Vceraj smo sli v en narodni park, ki je bil na visini 3800 metrov nmv. Upravljajo ga manjsine. Ne samo Tibetanci, ampak tudi veliko drugih manjsin je tu. Zelo je bilo lepo. Jezera in zeleni gozdovi. No, na trenutke je bilo kot v Sloveniji. Ampak potem smo na teh travnatih planotah videli divje konje, ki so se pasli. Je bilo res zelo lepo. K sreci nismo veliko hodili, ker te na razlicne tocke po parku pripelje uradni bus od parka. Hoja je kar naporna na tej visini - hitro si zadihan in utrujen. Hecno, po parih stopnicah, ki jih sicer preskocim in res ne morejo utruditi, sem tu bila cisto upehana :))))

Novica! Andreja je postala vceraj MISS BUSa st. 68, ko smo se peljali po nacionalnem parku Panua (sth like that). Skupina Kitajskih potnikov jo je razglasila za najlepso potnico iz nase skupine. Sicer so zato tudi hoteli slisati njen glas - da bi nekaj zapela ... Tak da se je komaj spravila iz zagate - saj veste, kako rada Andreja poje na mikrofon na glas :))))))))). NOT!

Danes se ze odpravljamo naprej - v mesto Kunming, ki je glavno mesto te province. Majhno mesto po kitajskih kriterijih, saj ima (samo) 3 milijone prebivalcev.
Vozili se bomo z nocnim busom. Mislim, da kakih 16 ur. Avtobus je spalnik. To pomeni, da ni sedezev na busu, ampak postelje. Ves, kako hecno. Ampak fajn. Lahko lezis in gledas cez okno. Vmes malo zaspis in prispes cisto spocit.
Razdalje tu so velike. Enkrat smo se vozili 18 ur z nocnim vlakom (k sreci so tudi tu bili spalniki in smo prespali voznjo), potem pa takoj na avtobus in se 8 ur voznje z busom. Tako smo v 1 dnevu naredili razdaljo kot od Lizbone do Helsinkov ... Ampak to je bil le delcek Kitajske.

Lacna sem. Se malo pa greva na njami zajtrk - jakov jogurt (bolj sladkega okusa) in omleta s porom in nudelni. Midve jeva na ulici. Itak. Pri branjevkah, seveda. Dobro jutro. (Andreja)

Na meji s Tibetom

S kolesa hop na dvatisocaka (2200 m nmv). Za nama je dvodnevni treking po soteski tigrovega skoka (Tiger Leaping Gorge). Trapci smo sele ob 12h startali in se ob najhujsi vrocini s tezkimi nahrbtniki na ramenih zaceli vzpenjati. Domacini so nas lep del poti (od vznozja) spremljali s konji. Ampak so se nam zdeli precej trapasti - ces, kaj nas spremljate, saj vas ne rabimo. Zgodba se je kmalu obrnila v njihov prid. Jasno je, kdo ima na terenu vec izkusenj. Kmalu sta dva od nasih (ne midve :)) omagala in najela njihovo pomoc.

Hodili smo dobre 4 ure, nato pa si na 'gorski koci-hostlu Tea Horse Guest House' ob soncnem zahodu, z ragledom na globoko sotesko in visoke gore, privoscili hladno pivo. Vzdusja ne morem opisati. Vrhunec vecera pa so bile cvrste roke domacina, ki naju je zmasiral od prstov na nogi do lasisca. Za masazo nad 2000 m so zaracunali manj kot 10 ojrov. Smesno poceni. Kvaliteta ni trpela na ta racun. Tanja sporoca, da ji se nikoli ni nihce tako zmasiral zadnjice. :)))

Hostel je bil sicer lustkan, ze kicasto lep, le posteljnina ni bila ze nekaj casa oprana. Verjetno vsako jutro le pospravijo postelje. No ja, pa saj tudi na nasih gorskih kocah ni veliko bolje.

Jutro je polepsal razgled na gorsko verigo in odlicne palacinke z banano, jabolki in cokolado. Nabrali smo si moci za se pribl 4 ure hoje. Panoramski sprehod - cudovito.

V dolini smo ujeli avtobus in picili v kraj Shangrila na tibetanskem področju v Yunanu, ki lezi na 3300 m nmv. Tanja se nikoli ni bila visje. Uaauu.

Vreme na tej visini je drugacno - koncno ne tezimo vec zaradi vrocine in sopare. Je (pre)hladno, zato smo sedaj obleceni v flise in dolge rokave, hlace, zokne ...

Shangrila je dom oddaljenih templjev, divje pokrajnine in zacetek tibetanskega sveta. Meja s Tibetom je slabih 200 km stran. Mesto je polno vojakov. Jutri gremo pogledat to divjo naravo v okolici, mogoce celo s konji. Poleg vseh sprememb tu, sva tudi midve za spremembo jedli za vecerjo pico namesto riza (ampak za kosilo je pa seveda bil rizek).

Ko smo ze pri hrani in pijaci, se o pivu- da, popijemo ga veliko. Steklenice so po 660 ml, vendar ima pivo le 3.3 promila alk. Pogresam slovensko pivo (=Andreja).

O pljuvanju, kitajskih visokih petkah in drugih kitajskih navadah pa drugic.

Midve na kitajskem zidu

V prepovedanem mestu

Glineni vojščaki

Na kolesih po obzidju Xiana

Iz Chengdu/ja smo sli v Leshan, kjer je v hrib, tik ob sotocju treh rek, vklesan najvecji Buda na svetu. Samo njegova usesa merijo 7 metrov. Od stopal do vrha glave sva prehodili stopnice v visini 71 metrov. Tukaj ne bova omenile horde kitajskih turistov, ki so vsi sli na nedeljski izlet, zato je bilo treba cakati dobre 3 ure do zacetka stopnic. Najini mnenji sta razlicni - Andreja je bila navdusena, Tanja malo manj. Budo smo si ogledali iz vseh smeri - iz leve, desne, spodaj, zgoraj in tudi obleceni z resilnimi jopici na colnu.

Budo so izklesali z namenom, da bi Buda pomagal brodarjem, ki so na tem delu reke pogosto potonili. Odgovor ali je zares pomagal, je ............? Da. Ves odpadni material so namrec zmetali v reko in tako zapolnili dno, da so nevarne brzice tako izginile.

Zvecer nas je v Emei-ju cakala aerobika in ples v parku z lokalnimi zenskami, ki si tako krajsajo soparne nedeljske vecere. Ja, malo smo pomigale z njimi. Lustno.

Nekoliko manj lustna je bila 10-urna voznja v Jinjiang z nocnim vlakom. Imeli smo sicer spalnike - hard sleep - pograd s tremi lezisci, kjer smo, natlaceni kot sardelice, odstevali minute do jutra. Uspelo nama je dobiti najvisji lezisci - vec kot 2 metra visoko in s hrupnim ventilatorjem tik ob glavi. Iz vlaka pa takoj na bus ...

Se bolj pestra je bila ta 8-urna voznja z busom v Lijiang. Tudi tu smo imeli spalnike. Predstavljajte si avtobus, natlacen z ozkimi in kratkimi pogradi ter umazano posteljnino. Ampak ce to odmislis, je bilo pa kar carsko se vozit cez hribe na postelji z razgledom. Ne dozivis vsak dan :)

Lijiang (izg.Lidzian) imenujejo kar kitajske benetke, najbolj romanticno mestece na Kitajskem. Ves dan smo preziveli na kolesu in Andrejo sedaj boli rit. V mestu Beisha smo spoznavali navade, obicaje pisanega ljudstva Naxi. Obiskali smo slavnega zdravilca Dr. Ho-ja. Po pogovoru in kratkem pregledu, nama je vsaki pripravil zdravilni cajcek in navodila za zdravo zivljenje. Tanji masazo, Andreji pa manj stresno zivljenje. Don't worry be happy.

A dneva se ni bilo konec, saj smo obiskali se cudovito Pagodo nad mestom. Pofotkali sva cudovite bonsajcke in urejen park ter tekli v shopping.

Jutri (danes, ker Ivana malo zamuja z objavo, za kar se vama iskreno opravicujem ;-)) grema na dvodnevni treking v sotesko Tigrov skok, kjer reka Yianzi tvori enega najglobjih kanjonov na svetu.
Porocava ...

Dragi moji,

se vedno nisva videli bloga in vasih komentarjev, saj je tu tric-trac stran zablokirana. pa se ena slaba novica - moj (Andreja) mobitel je dokoncno kaput, zato mi ne posiljajte sms-ov. Se javim iz Slovenije :)

Ok, zdaj pa k popotniskim dogodivscinam Marka Pola po Kitajski.

Nase kitajske restavracije so v primerjavi s tukajsnjo izbiro jedi in okusov precej dolgocasne. Vsak dan poskusimo nekaj novega. Vceraj na primer smo si privoscili znameniti Sichuanski HOT POT, kjer smo v kotlu sredi mize kuhali razlicne jedi (rezine govedine, sipe, gobice, kalcki ...). Podobno je fondi-ju, le da se hrana kuha v vrelem - ne le vrocem, predvsem PEKOCE ZACINJENEM olju. S pivom sva resevali zazgane brboncice. S palckami jeva ze kot pravi domacinki.

Tudi sport spada na potovanje. Jp, kolesarjenje je moja nova ljubezen. Ampak samo po starodavnih obzidjih. Taksnih, kot je v Xienu - visoko 12 metrov, siroko 12-18 metrov, z vhodi na vsaki strani neba in tremi stolpi na vsakem vhodu, obkrozajo pa ga se stirje krajni stolpi. Prevozena razdalja 14 km tudi ni zanemarljiva. Ce bi zeleli, bi ga obhodili v 4 urah. Ampak ker sva se hoje navelicali, sva s foto-stopi vred obzidje prevozili v slabi uri in pol. NUOORROO.

Posebna izkusnja, mimo katere ne moremo, je NOCNA VOZNJA z vlakom v CHENGDU (provinca SichuaN). Preziveli sva 16 ur na trdih sedezih v vagonu, ki je bil 150 % zaseden. Ljudje so zasedli vsak centimeter tal, nekaj po deseti uri pa se tudi na wc ni vec dalo, ker so si ga nekateri spremenili v spalnico. Jp, scavnica pa pred wc-jem po tleh ... Najina sreca so bili se nasproti sedeci potniki - familija babi in 4 mali otroci (na treh sedezih). Cel zur je bil, ko so se zaceli prehranjevati - in to je bilo celo noc, ker so jedli NON STOP. Svinjarija je kar letela okrog = po nama. Govorimo o jajcnih lupinah, cipsu, juhi, zelju, nudelnih ... Ni da ni. Si predstavljas, kako so se drli, ko so se najedli sladkarij???? potem pa spi, kdor more.

Torej, voznja je trajala od 22h zvecer do 14.30 naslednji dan. Vsekakor je ne bova pozabili ...

V CHENGDUju se nahajamo v lustkanem hostlu Pri Simu. Imajo osnovne tri stvari za prezivetje - mrzlo pivo, topel tus in internet. :)))

Chengdu je znan po rezervatu pand, ki smo si ga danes ogledali. Ceprav jih na svetu zivi le se 1100 primerkov, imam obcutek, da smo danes dopoldan videli CISTO VSE. Lepe, ampak ... Vseh pa tud ni bilo treba videt. So si zelo podobne in isto aktivne - ce se ne hranijo, vecji del dneva nepremicno lezijo in spijo.

Potem smo sli se v tradicionalno vasico HUANGLONGX, kjer so med drugim snemali tudi epsko klasiko "Prezeci tiger, skriti zmaj". Simpaticna vasica ob reki. Polno kitajskih turistov - danes je namrec sobota in tudi oni imajo prosto. Neka mesanica med Bledom in Brezjem. Kot vse normalne zenske, sva si na sobotno popodne privoscili pedikuro. CUDOVITO. Ribice so dobro opravile svoje delo. Jp, bila je FISH-PEDICURE. Noge sva kaksne pol ure namakali v bazencku z malimi ribicami, ki so nama poglodale staro odmrlo kozo s stopal. Njami. Pohodniske utrujene noge so spet lepe in v pricakovanju novih podvigov.

Ne pozabimo - V PROSTEM CASU RADE HODIMO :)

XIAN

Se zadnji dan se potepava po mestu Xian, ki ima 7 milijonov prebivalcev. Zvecer pa naju caka trd, neudoben sedez na vlaku in neprespana noc.

Vceraj sva videli se tretjo vecjo kitajsko znamenitost - arheolosko najdisce Terra-cotta vojscakov (glineni vojscaki). Fascinantno.
Gre za grobnico prvega vladarja, ki je vladal vecini ozemlja sodobne Kitajske in je umrl priblizno 2200 let nazaj. Zaradi svoje obsesije z mocjo je za casa svojega zivljenja dal zgraditi eno najbolj posebnih grobnic v vsej zgodovini. Sicer dejansko grobnica sama po sebi ni nic posebnega, zelo posebna pa je vojska figur, ki to grobnico varuje. Vladar Qin Shi Quang si je za posmrtno zivljenje omislil varstvo svojega vecnega pocitka v obliki glinenih figur njegove dejanske vojske. Tako so v obdobju dolgem priblizno 20 let obrtniki izdelali glinene figure popolnoma vseh vojakov v vladarjevi vojski. Taksnih figur naj bi bilo vec kot 10000 in cisto vsaka figura povzema dejansko obliko obraza vsakega takratnega vojaka. Niti dve figuri med seboj nimata enakega obraza in tudi po orozju, oklepu, polozaju v vojski in opremi se vecina figur med seboj loci. Ob figurah vojakov, ki v bojni formaciji varujejo grobnico, so dodatno iz gline izdelani tudi konji in iz lesa izdelani bojni vozovi. Celotna vojska je bila zakopana okoli 5 metrov globoko v zemlji v posebnih prostorih, kjer so zemljo nad njimi nosili mocni hrastovi tramovi. Kmalu po smrti vladarja Quanga so po dezeli izbruhnili upori in njegovi nasledniki so bili premagani, njegova grobnica pa skoraj za vedno pozabljena. Zaradi le nekaj mesecev vladavine njegove dinastije po njegovi smrti se ni ohranili niti en sam zapis o velicastnem vecnem prebivaliscu velikega vladarja in zato njegove grobnice ni nihce nikoli iskal. So pa leta 1974 kmetje pri izdelavi vodnjaka naleteli na velicastno najdbo. V 2200 letih so seveda tramovi popustili in vsi leseni izdelki v grobnici propadli (vir:http://www.travelpod.com/travel-blog-entries/tinateodor/1/1234313160/tpod.html)

Odkritih in razstavljenih je priblizno 7000 vojscakov, kar pa je le slaba destina tistega kar predvidevajo, da je se pod zemljo in se caka na izkop. Bo treba cez 50 let se enkrat na potep po Kitajski, pogledat kaj so odkrili in izkopali. Do popoldanskega ogleda omenjene znamenitosti pa sva preziveli kitajsko shopping tour, pa se dve znamenitosti (banbo muzej in gardaland mavzolej prvega cesarja chi dinastije), ki se gibljeta na lestvici zanimivosti kot srednje nezanimivo.Xian premore eno največjih ohranjenih obzidij na kitajskem – po tem se bomo podali na 10 km voznjo s kolesi ter si iz ptičje perspektive ogledali zivljenje v hutongih pod nami. Tocno opoldne. Jaooo. Se en vroc dan.

Jaz sem se nahodna od kitaksih xxxl klim, tako da ne vem ali me trese od prehlada ali od vrocine.

Na pohodu so tudi prebavne motnje (milo receno), ki so doletele drugo sestro. Ampak se drzi. Danes sva zato zajtrkovali v malo manj sumljivem poulicnem kiosku.Vceraj sem hotela (skoraj) tudi kupiti eno plasticno igracko. Ampak pojoce zirafe in poskakavajocega tjulenca s Kitajske pa res na bom nosila. Nakupovanju se pridno izmikam, saj naju caka se kar nekaj poti. In kdo bo vse to vlacil s sabo?!Cenovno pa je Kitajska kar poceni. No, z vstopninami in kartami za vlak obcutno pretiravajo, je pa pivo zato (priblizno) 10 yuanov (1 eur = 8,5 yuana). Kar je kar ql. Da se malo odzejam v tej vrocini in sopari.Trenutno sedim v trgovini z mobiteli, kjer imajo celo en racunalnik. Za mano sedi enih 10 Kitajcev in pridno firbcajo, kaj delam. Vsake tolk casa se nekaj derejo (upam, da ne name). Aja, ni sanse, da pridem na svoj blog. Zato hvala Ivani, ki pridno objavljaja najine dogodivscine.
Naslednjic se javljava iz Sichuana ...

KITAJSKA

Po 12 urah leta in 4 urah pivckanja na terasi Istambulske parkirne hise ob letaliscu, sva srecno prispeli v PEKING.

Ogromna svetovna prestolnica z 12 milijoni prebivalcev naju niti ni posebej ocarala. Sva pa videli vse znamenitosti: kitajski zid in soncno vreme z modrim nebom nad Pekingom. To je v bistvu PRAVa znamenitost. Kitajska vlada se po novem hvali, da je povecala stevilo dni, ko se nad Pekingom lahko vidi kaksen oblacek ali sonce, iz 40 na 70.

In vse 3 dni smo imeli to neverjetno lepo vreme. Celo prevroce ni bilo. Mogoce zato, ker je bil vikend in so malo zmanjsali obseg dela v tovarnah. Baje se druge dni, ko je onesnazenost visoka, ne vidi niti sosednje zgradbe, oddaljene manj kot 100 metrov.

Kitajski zid JE ocarljiv zaradi svoje razseznosti. Prehodili sva kar nekaj kilometrov po njem. Pravi slovenski superman-ki sva bili. Tako dobri, da na na koncu najine poti po zidu ni bilo vec nadleznih prodajalcev WOTE, KOFI, TII, KOKEKOLE. Tako sva vedeli, da sva res v p.m. oz. res DALEC od baze.

Pekinska raca je okusna. Skorpijoni in ostali mrces pa naju se cakajo. Na nocni trznici je bilo tega sicer veliko videti, ampak za prvo noc na Kitajskem je bilo to malo prehitro. Potrebujeva se kaksen dan za prilagoditev tem higienskim standardkom kitajske kuhinje.

Aja, res nikjer nisva videli psov. Ne potepuskih ne udomacenih.

Po 12 urah voznje z nocnim vlakom na neudobnih sedezih, smo danes zjutraj prispeli v XIAN. Tu je pa reess vroce in soparno.

Jutri greva stet glinene vojscake. Zvecer pa na kitajsko opero, da se nauzijeva njihovega cviljenja (res upam, da ne bo prehudo:)).

Za konec je treba povedati, da sva sokirani nad nedostopnostjo interneta. Racunalnik sva po mestu iskali skoraj uro, pa se ta je zelo pocasen in le eden delujoc. Upava, da nama bo v prihodnje se uspelo kaksno javljanje.

Pozdravcek.