nedelja, 15. avgust 2010

Skoraj Tibet 2

Smo v kraju Shangri-la, ki lezi na visini 3300 metrov nadmorske visine, skoraj cisto ob Tibetanski meji.
Tanja se nikoli ni bila tako visoko. Nekatere zaradi visine boli glava in se jim vrti, midve sva ok. Andreji pa itak nic ni, ker je ze po J Ameriki bila na vec kot 5 oz. 6-tisoc metrih.
Sedaj v Shangrila pa je vreme drugacno. Sonce je, zato se cez dan ogreje do kakih 24 C, ampak ponoci je pa hladno. Zjutraj je pa kakih 16 C. Na tej nadmorski visini seveda ne more biti sopare in vrocine. Se pa zaradi hladu dobro spi, kar je pa tudi velika prednost.
Vceraj smo sli v en narodni park, ki je bil na visini 3800 metrov nmv. Upravljajo ga manjsine. Ne samo Tibetanci, ampak tudi veliko drugih manjsin je tu. Zelo je bilo lepo. Jezera in zeleni gozdovi. No, na trenutke je bilo kot v Sloveniji. Ampak potem smo na teh travnatih planotah videli divje konje, ki so se pasli. Je bilo res zelo lepo. K sreci nismo veliko hodili, ker te na razlicne tocke po parku pripelje uradni bus od parka. Hoja je kar naporna na tej visini - hitro si zadihan in utrujen. Hecno, po parih stopnicah, ki jih sicer preskocim in res ne morejo utruditi, sem tu bila cisto upehana :))))
Novica! Andreja je postala vceraj MISS BUSa st. 68, ko smo se peljali po nacionalnem parku Panua (sth like that). Skupina Kitajskih potnikov jo je razglasila za najlepso potnico iz nase skupine. Sicer so zato tudi hoteli slisati njen glas - da bi nekaj zapela ... Tak da se je komaj spravila iz zagate - saj veste, kako rada Andreja poje na mikrofon na glas :))))))))). NOT!

Danes se ze odpravljamo naprej - v mesto Kunming, ki je glavno mesto te province. Majhno mesto po kitajskih kriterijih, saj ima (samo) 3 milijone prebivalcev.
Vozili se bomo z nocnim busom. Mislim, da kakih 16 ur. Avtobus je spalnik. To pomeni, da ni sedezev na busu, ampak postelje. Ves, kako hecno. Ampak fajn. Lahko lezis in gledas cez okno. Vmes malo zaspis in prispes cisto spocit.
Razdalje tu so velike. Enkrat smo se vozili 18 ur z nocnim vlakom (k sreci so tudi tu bili spalniki in smo prespali voznjo), potem pa takoj na avtobus in se 8 ur voznje z busom. Tako smo v 1 dnevu naredili razdaljo kot od Lizbone do Helsinkov ... Ampak to je bil le delcek Kitajske.
Lacna sem. Se malo pa greva na njami zajtrk - jakov jogurt (bolj sladkega okusa) in omleta s porom in nudelni. Midve jeva na ulici. Itak. Pri branjevkah, seveda. Dobro jutro. (Andreja)

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Noro sta si tole organizirali, ni kaj. Lepe slike imata. Uživajta še neprej ;) kot mi na tej strani Zemlje, ko beremo potopis.
Bravo miss Andreja. :)

Maja