KITAJSKA

Po 12 urah leta in 4 urah pivckanja na terasi Istambulske parkirne hise ob letaliscu, sva srecno prispeli v PEKING.

Ogromna svetovna prestolnica z 12 milijoni prebivalcev naju niti ni posebej ocarala. Sva pa videli vse znamenitosti: kitajski zid in soncno vreme z modrim nebom nad Pekingom. To je v bistvu PRAVa znamenitost. Kitajska vlada se po novem hvali, da je povecala stevilo dni, ko se nad Pekingom lahko vidi kaksen oblacek ali sonce, iz 40 na 70.

In vse 3 dni smo imeli to neverjetno lepo vreme. Celo prevroce ni bilo. Mogoce zato, ker je bil vikend in so malo zmanjsali obseg dela v tovarnah. Baje se druge dni, ko je onesnazenost visoka, ne vidi niti sosednje zgradbe, oddaljene manj kot 100 metrov.

Kitajski zid JE ocarljiv zaradi svoje razseznosti. Prehodili sva kar nekaj kilometrov po njem. Pravi slovenski superman-ki sva bili. Tako dobri, da na na koncu najine poti po zidu ni bilo vec nadleznih prodajalcev WOTE, KOFI, TII, KOKEKOLE. Tako sva vedeli, da sva res v p.m. oz. res DALEC od baze.

Pekinska raca je okusna. Skorpijoni in ostali mrces pa naju se cakajo. Na nocni trznici je bilo tega sicer veliko videti, ampak za prvo noc na Kitajskem je bilo to malo prehitro. Potrebujeva se kaksen dan za prilagoditev tem higienskim standardkom kitajske kuhinje.

Aja, res nikjer nisva videli psov. Ne potepuskih ne udomacenih.

Po 12 urah voznje z nocnim vlakom na neudobnih sedezih, smo danes zjutraj prispeli v XIAN. Tu je pa reess vroce in soparno.

Jutri greva stet glinene vojscake. Zvecer pa na kitajsko opero, da se nauzijeva njihovega cviljenja (res upam, da ne bo prehudo:)).

Za konec je treba povedati, da sva sokirani nad nedostopnostjo interneta. Racunalnik sva po mestu iskali skoraj uro, pa se ta je zelo pocasen in le eden delujoc. Upava, da nama bo v prihodnje se uspelo kaksno javljanje.

Pozdravcek.