moj fizični bioritem je ...

Še vedno sem vsa smrkava in brez energije. Iščem vse možne načine, kako se znebiti prehlada. Saj vem, glede na pretekle izkušnje, da je virus "zategnjen", ampak kemofarmacija dela dandanes čudeže.

Kljub vsemu se trenutno ravnam po receptih naših babic: topel čaj, limona, med, vitamin C ...

Čeprav me je farmacija pustila na cedilu, pa mogoče prihodnost le ni tako "prehlajena". Pa poglejmo. Na strani e-zdravje sem si izračunala bioritem (fizičnega, čustvenega in intelektualnega).

Dni od rojstva: 10.205 (hudo, tega pa res nisem vedela)

Današnje stanje bioritma:
- fizični: -94 (saj sem vedela ... smrk, smrk)
- čustveni: 22
- intelektualni: 100









Razlaga:

• Fizični bioritem: odpornost proti boleznim, vitalnost, energičnost, moč.
• Čustveni bioritem: čustva, ustvarjalnost, optimizem oziroma pesimizem, občutljivost, intuicija, zaznavanje okolice.
• Intelektualni bioritem: umske sposobnosti, spomin, logika, učenje, hitra presoja, natančnost.

Vsi trije tipi bioritmov se začnejo ob rojstvu na osnovni liniji (srednji točki) in se periodično ponavljajo.

Zgornja polovica grafa je pozitivna, spodnja je negativna. Ko krivulja prečka črto (središčnico iz pozitivne v negativno), pomeni, da smo v kritičnem dnevu. Kritični dan pomeni, da smo mnogo bolj občutljivi in ranljivi kot ponavadi.

Torej je moj fizični bioritem za en drek.

P.S.

Na isti strani sem si še izračunala indeks telesne mase. Indeks telesne mase = teža (kg)/višina² (m²). Če je indeks večji od 25 kg/m² je treba shujšati!

Ali ste pretežki?

Jaz (NE)srečnica ...

Pa ne že spet ... Staknila sem prehlad. Začelo se je že včeraj z zamašeno levo nosnico. Danes me boli glava, nos je zamašen, kiham ... Skratka, nisem za nikamor.

Za prehlad so ponavadi krivi družinski člani. Brezplačno "delijo" celo paleto rinovirusov. Ni potrebno veliko, že en sam virus lahko povzroči okužbo.

Na sumu imam Tanjo, saj je teden dni trosila viruse po hiši. Sumljiva mi je tudi Simona. Mogoče sem se nje nalezla - on line?! Kdo ve.

Prebrala sem, da prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov. Zaradi tako velikega števila virusov telo nikoli ne more zgraditi obrambe proti vsakemu posameznemu virusu. Šment.
Odrasli tudi prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto. To pomeni, da me čakajo še najmanj trije prehladi. Ojej!

Naj vas razveselim (not) s spodnjim dejstvom:

"zdravila, ki bi ozdravilo prehlad, NI, lahko pa sežemo po zdravilih za lajšanje simptomov".

Ali ste vedeli?

• Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov. Zaradi tako velikega števila virusov telo nikoli ne more zgraditi obrambe proti vsakemu posameznemu virusu. Preboleli prehlad, ki ga je povzročil eden od virusov, ne daje odpornosti proti vsem preostalim virusom.
• Odrasli prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem. Število prehladov se s starostjo zmanjša.
• V življenju prebolimo povprečno 200 prehladov.
  Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.
• Zaradi prehlada treh astronavtov je zamuda odprave Appola 9 na Luno stala NASO kar 500.000 ameriških dolarjev.

skrivnost dolgega in plodnega življenja je ...

... ena od skrivnosti dolgega in plodnega življenja je, da vsako noč, preden gremo spat, vsem odpustimo!

(nasvet v Lady horoskopu)

Zmagala sem!

Navdušena, nasmejana, nekoliko rdeča v obraz, mokra (od dežja), polna energije in srečna sem premagala desetko na 12.LJUBLJANSKEM MARATONU! Sem carica, al ne?! haha

Uspelo mi je preteči 10.5km v 1h 4 min 20s YES!!!

Priznam. Trema je bila. Ene pol urce do štarta sem bila kar malo živčna. Folk se je enormno ogreval (no, edino pravilno), na rahlo je škropilo in skupina The Stroj naj bi nam dala energijo za polet. Baje so kar dobro "ropotali" ...... nekaj minut po štartu(?!) (ko sem bila že pr Gospodarcu).

Z Nino sva stali z ramo ob rami v "konzervi sardelic". Adrenalin je šopal. Napovedovalec je stopnjeval napetost z natančnim časovnim opozarjanjem (še 5 min, še 4 min, še 3 min, še 2 min, še 1 min). POK. Aha, sem si mislila, zdaj pa greeemoooo! V počasni hoji smo se začeli premikati. En tip za mojim hrbtom je pripomnil svojemu prijatelju :"no, pa sej sem ti reku, da ne bo tako hudo".

In smo šli. Že takoj na začetku mi je uspelo izgubiti Nino. Ali pa je ona izgubila mene.
Zdelo se mi je, da tečem v nekem zmernem tempu, nakar me nekje pri Nami začnejo množično prehitevat tekači. To je trajalo nekje do petega kilometra. Lahko si mislite, kje je bila moja samopodoba. haha

Nekoliko smešna mi je bila scena pri postojanki s pijačo (šank postojanka) na 5 km. Ljudje so se ustavili, spili kozarček, rekli kakšno spodbudno in odhiteli naprej. Do naslednje postojanke, ki je bila za vogalom.

Kakorkoli že, uspelo mi je. Premagala sem sebe in ZMAGALA.

Kaj pa sedaj? 21km?! Hmmm, morda!

še nekaj ur ...

V prsih me stiska, srček mi hitreje bije ... Ne morem verjeti. Tremo imam. Kaj če mi ne uspe? Kaj če se že na začetku spotaknem in padem? Kaj če mi bo zmanjkalo sape? Kaj če bom razočarala sebe in vse, ki sem jim zadnji mesec trobezljala o mojih podvigih?

Zdaj pa že malo travmiram. Vse za pozornost. :lol:

V reviji Polet in na strani od kluba Polet sem našla nekaj koristnih informacij:

• Reden in zadosten spanec je nujen za dobo pripravo na tekmovanja in zahtevne treninge.
• Na tekmovanje pridite pravočasno!
• Prav tako ni primerno, da pridete na tekmovanje prezgodaj. Če že pridete tja več ur prej, ne hodite okrog, ne iščite znancev in prijateljev.
• To, kam in kako se boste postavili na startu, je dobro merilo vaše samozavesti in odločnosti. Ne postavljajte se zraven prijatelja ali prijateljice! Mogoče je za vas prehiter/-a ali prepočasen/-a. Ne postavljajte se na startno mesto, kjer so zbrani tekači, ki bodo tekli 3:20/km, vaša hitrost pa je 6:00/km. Množica vas bo potegnila in zelo verjetno je, da bo vaš začetek teka prehiter, ves tek (če boste sploh prišli do cilja) pa velika polomija in razočaranje. Tudi postavitev v zadnjo vrsto in brez jasnega cilja, kaj boste oziroma kaj želite storiti na tem teku, ni dobra. Brez cilja in odločnosti na startu ne boste zadovoljni na cilju!
• Ne začnite prehitro! Začnite umirjeno! Ne bodite panični in neučakani. Ne prehitevajte po levi in desni, saj boste po nepotrebnem porabljali energijo.
• Kaj pa če ne gre? Tudi če ste zelo dobro pripravljeni, samozavestni in odločeni teči svoj osebni rekord, se vam lahko prav na tekmi zgodi kaj nepredvidljivega: težke in trde noge, slabosti in različne bolečine, padec in morebitna manjša poškodba itd. Ne postanite panični. Tudi v takih primerih poskušajte teči zbrano in s prepričanjem, da bo kriza minila. Tekač mora znati tudi potrpeti in prenašati utrujenost in bolečine. Spodbujajte se!

P.S.

Včeraj sem tekla po dežju (žal sem prespala popoldne brez dežja). Zame je bilo prvič in moram priznati, da zelo zanimivo. Med tekom nisem čutila rdečih ličk (dežne kaplje so jih ohladile) in potne kaplje mi niso curljale s čela (ponovno: dež jih se sproti izpiral z obraza). Vozniki osebnih avtomobilov, ki so pri vožnji nujno potrebovali vključene brisalce za boljšo vidljivost, so se čudili in verjetno mislili, da rihanna snema nov video spot z naslovom "rain" (refren: rain, rain, ain, ain, in, in, n, n, n ...). Vsaj po "buljenju" sodeč.

Naj omenim, da so se mi (v zadnjem mesecu) zamerili vsi okoliški psi. Iz pesjaka s prenizko ograjo ali predolge vrvice jim je uspelo, da so me vedno znova "pognali v dir". Enkrat skoraj pod avto. Bom že izbrskala priimek lastnikov. :evil:

Koliko krat lahko pritisneš tipko space v 5 sekundah?

Koliko krat lahko pritisneš tipko space v 5 sekundah?

Ali se kdaj počutiš kot osel?

Ravno prava misel po katastrofalno napornem tedni.

MISEL DNEVA:

Če si delaven kot konj,
priden kot čebelica,
zvest kot pes
in marljiv kot mravljica .
.... pojdi k veterinarju,
da ti izda potrdilo,
da si osel.

P.S.
Juhuhu, počitnice so tuuuuuuuu!

Misel dneva

Od sadja imam najraje

SUHE KLOBASE!!!

vreme bo ...

V zadnjem času veliko tarnam in jamram o vremenskih spremembah. Sploh se ne morem potolažiti z oktobrsko žalostjo. Ne morem (nočem) dojeti, da je poletja konec. Že zdavnaj, saj vem.

Tole trapasto vreme zelo intenzivno vpliva na moje (ponavadi pozitivno) počutje, sposobnost za delo, motivacijo za tek (šmrk, šmrk) in vsakodnevno komunikacijo. Že dolgo nisem bila tako "ljubezniva" sogovornica, kot sem te dni.

Dejstvo pa je, da je vreme pogosto najbolj obravnavana tema v vsakodnevnem komuniciranju med ljudmi. Pogovori o vremenu so najbolj običajna tema v naključnih medosebnih stikih. Priznam, uspešno mi pomaga pri prebijanju ledu in zapolnitvijo (prepogostih) komunikacijskih vrzeli.

Kakorkoli že, strah me je nedelje, napovedanega dežja (in upam, da ne tudi snega). Kako za vraga pa naj tečem po dežju?! Še nikoli nisem. Zame bo prvič.

Verjetno ste že razbrali - prijavila sem na 12. Ljubljanski maraton rekreativni tek. Tako se bom v nedeljo zjutraj, ko boste na toplem in po možnosti še v postelji, podila po ljubljanskih ulicah, kot ostalih 10.000 korenjakov. Držite pesti in me vsaj v mislih spodbujajte, da mi uspe preteči 10.500 m.

Ali ste vedeli?

Prvi oddelek Zavod Janeza Levca je bil ustanovljen 2. septembra 1911, ko je cesarsko kraljevi deželni šolski svet takratne Avstro-Ogrske monarhije z odlokom št. 5908 dovolil ustanovitev pomožnega razreda na takratni IV. deški osnovni šoli na Prulah. Iz takratnega »pomožnega razreda« se je Zavod Janeza Levca skozi več kot devet desetletij razvil v največjo tovrstno organizacijo v Sloveniji.

Danes jo sestavljajo štiri delovne enote: dve osnovni šoli s prilagojenim programom, Oddelki vzgoje in izobraževanja ter Dom - internat ter mobilna specialno pedagoška služba, ki deluje na večinskih osnovnih šolah.

Ups, jaz tudi ne ... :)

Znakovni jezik

Po naključju sem našla tale blog in nazorno ponazoritev eno in dvoročne abecede. Oh, toliko let je že minilo odkar sem se učila znakovnega jezika, da sem žal že vse pozabila. Abecede se še spomnim, posameznih besed oz. kretenj pa žal ne. Spomnim se svoje »učiteljice« gospe Ljubice Podboršek (Radovedni Taček), kako je vedno poudarjala rabo mimike in telesa pri rabi znakovnega jezika. Malo sem pobrskala po strani ZGNL ...

Znakovni jezik je kompleksen, strukturiran, živ jezik. Ima močno kulturno osnovo in pripada velikemu številu znakovnih jezikov, ki so razširjeni med skupnostmi gluhih po svetu. Ti jeziki so naravni in svojstveni in imajo specifično jezikovno strukturo.To, kar so za govorjeni jezik besede, so za znakovni jezik kretnje. Namesto glasu in izgovorjenih besed uporablja znakovni jezik s svojim gibanjem v prostoru roke, telo, obraz in glavo za izražanje najrazličnejših vsebin. Namesto sluha, ki sprejema besede, uporabljamo vid, ki sprejema kretnje.

Znakovni jezik je jezik, ki ne uporablja besed oziroma govora, ampak uporablja roke, mimiko, celo telo, pantomimo. Nastal je že odkar obstaja svet. Pravijo celo, da je znakovni jezik prvi jezik, ki je sploh služil za komunikacijo.

Namesto besed se uporabljajo kretnje. Kretnje so lahko naravne, kakršne uporabljamo tudi mi. To so naravne kretnje, so pa tudi dogovorjene kretnje, ki so se jih gluhi med sabo dogovorili, oziroma so jih učili njihovi učitelji.

S Tanjo sva bili svoj čas pravi mojstrici v medsebojnem sporazumevanju z dvoročno abecedo. Vse sva se zmenili. Ati in mami pa nista imela pojma, zakaj se hihitava. S pomočjo "najinih kretenj" se nama je uspelo že fino skregati. Tanja je imela v Žalcu koncert z orkestrom, jaz pa sem bila med občinstvom na preži s fotoaparatom (by the way: moje foto načelo - naredi čim več fotk, od 100-ih se bodo že naše tri dobre). Čez oder me je "nahrulila" oz. "okretala", da naj že neham "šklocat", saj se koncert še niti začel ni.

... potem pa res ni imela nobene fotke iz koncerta.

Toti Maribor

Objavila: Tanja

Oni dan sem se v navalu veselja po uspešno opravljenem izpitu in očarana nad ljubkostjo Maribora podala malo po trgovinah. Nimam se sicer navade ob takšnih priložnostih nagrajevati s shoppingom, ampak v soboto je pa res pasalo.

Moje razpoloženje še danes odseva v kupljenih majčkah - obe sta namreč živih barv (rumena s črnim vzorcem ter ciklamna). In za razliko od običajnih postopanj po trgovinah mi je bilo tokrat všeč precej stvari. Kako se vam zdijo tile čeveljci :

migam

O čem vse jaz ne premišljujem med tekom … ;) Fino je, če se ti uspe med tekom »odklopiti« za čim daljši čas. Medtem pa miselni tok nosi misli iz globin na površje in spet nazaj, jih vrtinči in včasih pusti, da kakšna pametna celo kapne ven.

Ko sem tekla, misli pa so plavale po svoje, sem se počutila kot (moj ex) VW golf z dizelskim motorjem. Starejši model, seveda. Ko ga zaženeš, rabi kar nekaj časa, da se »zalaufa« in ogreje. Glavnino poti »prevozi« (beri: preteče) z lahkoto. Ker pa je mašinca že nekoliko starejša, ji daljša pot predstavlja napor. Zadnji kilometer že pošteno sopiha. Vendar ga prevozi. Pa da o izpušnem sistemu ne govorimo. Na koncu je moje dihanje podobno piskanju. Le zakaj?!

Ampak jaz se ne dam. :-)

pa zapojmo eno po brazilsko ...

Za brazilsko depilacijo smo verjetno že vsi slišali. Ampak do petka nisem vedela, da je to »trend depilacija«, in da jo izvajajo kozmetične hiše tudi pri nas. Ja, ja, jaz naivnica. Ko sem se spet razvajala pri kozmetičarki, sem izvedela, da jo bo po novem izvajala tudi ona. Torej, če koga zanima … :)

Ker me je zanimal potek tovrstne depilacije, sem malo pobrskala po netu. Našla sem zelo podroben opis:

... brazilska depilacija ne pomeni, da si odstranite samo tisti del dlačic, ki bi sicer kvaril pogled na vaš bikini. Pomeni le eno, to je, da vam z vročim voskom odstranijo VSE dlačice, kar jih imate tam spodaj, lahko vam pustijo le diskretno črtico dlačic na sredini.

Auuuuvvvaaaaa ...

Tako iz kroglice nastane palčka!

Odkar se resno poigravam z mislijo o desetki, in zbiram pogum ter energijo za trening, želim o teku čimveč prebrati. KlubPolet ponuja, vsaj nam začetnikom, veliko koristnih nasvetov in splošnih informacij (o treningu, prehrani ...).

Tanja (že stara "tekaška mačka") mi je svetovala tudi branje "Dnevnik tekača", kjer Avtor Andrej Nadrah navaja: "... poleg telovadbe in spanja pa je potrebno nujno upoštevati tudi navodila za prehrano. Na kratko: prehranjevanje 5-krat dnevno, in sicer z zajtrkom kot začetkom in nato obrok na tri ure. Praktično vsi obroki so sestavljeni iz 50 odstotkov beljakovin in 50 odstotkov ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom (polnozrnate testenine, nepredelan riž). Pri zajtrku je sestava za malenkost - za pol zelenega jabolka - v prid ogljikovim hidratom, pri večerji pa ogljikovih hidratov praktično ni (zelena solata z beljakom). Za malico je najlažje pojesti jogurt Bifidus, lahko kar po slamici. Še ena stvar je treba poudariti. V dnevu, ko ni treninga z utežmi, je treba pojesti približno 300 kilo kalorij manj (v bistvu za malico samo pol jogurta ali pri kosilu pol ogljikovih hidratov). Seveda je pitje vode obvezno. Že takoj zjutraj, ko vstanemo, spijemo približno 2dcl vode na uro."

"Tako iz kroglice nastane(m) palčka."

(Andrej Nadrah)

A GREMO?

desetka

Želim si preteči desetko na LJUBLJANSKEM MARATONU. Kako že gre: »brez muje se še čevelj ne obuje«?! Zato sem si kupila nove »čevlje«. So oh in sploh kvalitetni (tako vsaj pravi prodajalec), predvsem pa lepi. Tečejo namesto tebe. V soboto sem se kljub kislemu vremenu odpravila sprobat patike. Uspelo mi je preteči 5 km v pol ure. Kar se mi ne zdi slabo, saj pred mesecem dni nisem pretekla več kot kakšen kilometer. Že deset minutni tek mi je povzročal hude muke.

Hmmm, torej bi za desetko potrebovala malo več kot urco. Sliši se odlično. Ampak (vedno je ampak)… jaz sem trenutno po 5 km crknjena. Kje za vraga bom našla moč, voljo in energijo še za dodatnih pet km?! Trenutno še ne vem.

V Poletu sem prebrala nekaj koristnih informacij za začetnike in si naredila vikend (od petka do ponedeljka) trening teka. Šlo naj bi približno takole: tek, Grmada, tek, Grmada. Žal mi je vreme zakuhalo in podrlo moj skrbno načrtovan vikend plan. Šment. Tako sem mogla laufat (skoraj) po dežju, danes pa sem prekrokana videla samo vrh Homa. Bolje kot nič, saj vem.

Mogoče se vidimo 28.oktobra na startu. Kdo ve?! Mogoče, če bom pridno trenirala.

Športni copati za 10 km:

Dorotejo so čeveljčki ponesli domov. Bodo tudi mene do cilja?

Študijska leta ...

moja najlepša leta. Bila sem brez skrbi in obveznosti. Bila sem kot ptiček na veji. Bila sem študentka. Seveda so se mi pred vsakim izpitom tresla kolena. Ampak men je bilo fajn. Mislim, da sem samo prvo leto študija paničarla glede pogojev še septembra. Ostala tri leta sem imela prave študijske počitnice. Brez skrbi! V prostem času sem spoznavala Ljubljano, predvsem kafiče in trgovine po mestu.
Ko sem spet po dooolgem času stopala proti vhodu Pedagoške fakultete, mimo študentov, opazovala vrvež v avli fakultete, gnečo v menzi, dolgo vrsto v kopirnici, me je prijetno stiskalo pri srcu. Hitro sem se spomnila vseh lumparij. Oooo, res pogrešam študentska leta. Ustnice mi krivi v prijeten nasmeh, ko se spomnim vsakoletnih študentskih zaobljub: "letos bom pa res hodila (skoraj) na vsa predavanja". Seveda mi ni uspelo izpolniti zaobljube in obiskovati prav vseh predavanj. Vsako leto sem naredila selekcijo. Potem je bila pa kriza, če je bil izpit ustni. Kako prepoznati profesorja?!
Jaz zaspanka, sem bila v tistem času sposobna vstati ob 7 zjutraj, prisopihati do faksa in ob 8-ih, namesto na predavanje, odhiteti na kavo. Tudi "brunarca" pred faksom še vedno živi. Bo treba v kratkem preverit, če imajo še vedno tako dobro kavo. :lol:

ali imam krizo prvega četrtletja?

Še v pižami in s kavo v roki pregledujem e-pošto, nove komentarje ... Ja, ja, sem pač zaspanka. Moje razpoloženje, v primerjavi s preteklim tednom, je precej boljše. V Celju sije sonček ... Kaku lepu! Za mano je lep vikend (naša Nina je v soboto praznovala RD ... fajn žur). V službo se vračam polna energije (in upam, da se me bo držala vsaj do srede). UUU, to bodo "moji otroci" veseli.

Za dobro jutro in lepo življenje sem dobila sledeči mail. Pa sem si mislila: "I`m NOT the only one" in "pa sej mi (skoraj) neč ne fali". Presodite sami. Ali imate krizo prvega četrtletja?

_____________________________________________________________________________

Imenujejo jo "kriza prvega četrtletja". Začenjaš se počutiti negotovega, sprašuješ se, kje boš čez leto ali dve, nakar se ustrašiš, ko se zaveš, da ne veš niti, kje si sedaj.

Začneš se zavedati, da je nad tabo milijon stvari, ki jih ne poznaš ali ki ti morda niso všeč.

Začneš se zavedati, da je tvoj krog prijateljev veliko manjši kot pred nekaj leti ...

Opažaš, da je vsakič znova težje videti tvoje prijatelje in koordinirati urnike ... zaradi različnih razlogov: služba, študij, partnerstvo, itd. in vsakič znova bolj uživaš v tistem malem pivu, ki je izgovor za klepetanje. Multitude niso več "tako zabavne" ... včasih so ti celo odveč. In pogrešaš udobje šole, skupin, nenehno druženje z enakimi ljudmi. Ampak se začneš zavedati, da medtem, ko so eni bili res pravi prijatelji, drugi kljub vsemu niso bili tako posebni.

Zaveš se, da so nekatere osebe pravi egoisti, da prijatelji, ki si jih imel za zelo dobre, niso ravno najboljše osebe, ki si jih spoznal in da so nekatere osebe, s katerimi si izgubil stike, sedaj tvoji pravi prijatelji.

Smejiš se z večjo voljo, vendar jokaš z več solzami, z večjo bolečino. Zlomijo ti srce, ti pa se sprašuješ, kako te je lahko oseba, ki si jo imel toliko rad, tako prizadela. Ali pa se zvečer uležeš v posteljo in se vprašaš, zakj ne moreš spoznati nekoga dovolj zanimivega, da bi ga lahko spoznal še bolj. In zdi se ti, da so vsi, ki jih poznaš, že leta po parih, nekateri se že poročajo. Kdo ve, mogoče tudi ti ljubiš nekoga tako, da bi se lahko poročil z njim, vendar preprosto nisi siguren, če se želiš in če si se pripravljen vezati za celo življenje.

Obnavljaš enake misli in čustva in se znova in znova sprašuješ, govoriš s prijatelji o istih temah, ker enostavno ne moreš sprejeti odločitve. Zapleti in zmenki za eno noč se ti začnejo upirati, napiti se ga in se delati idiota se ti zdi resnično neumno. Iti ven trikrat na teden se kaže kot utesnjujoče in množično porabo tvoje uboge plače.

Gledaš svoje delo in mogoče nisi niti približno tam, kjer si si predstavljal, da boš. Ali pa si iščeš službo in veš, da boš mogel začeti na dnu, kar te rahlo straši.

Iz dneva v dan se poskušaš razumeti, kaj bi rad imel in česa ne. Tvoje mnenje postaja vse močnejše. Vidiš kaj delajo ostali in opaziš, da jih ocenjuješ in sodiš bolj kot ponavadi, saj imaš v glavi listo stvari, ki so zate sprejemljive in nesprejemljive.

Na trenutke se počutiš super in nepremagljiv, drugič ... sam, s strahom in zmedo. Naenkrat se poskušaš oprijeti preteklosti, vendar se vsakič zaveš, da je vedno bolj oddaljena in nimaš druge možnosti kot iti naprej.

Skrbi te za prihodnost, najete kredite ... in za tvoje življenje. In medtem, ko je graditi kariero najboljša stvar, želiš sedaj le držati korak z njo.

Mogoče se ne zavedaš, da se vsi tisti, ki beremo ta mail, z njim identificiramo. Vsi imamo "dvajsetintoliko let" in bi se včasih radi vrnili na 17 - 18.

Zdi se, da smo na nestabilnem mestu, na tranziciji, z zmedo v glavi... vendar VSI pravijo, da je to najlepše obdobje našega življenja, ki ga ne smemo izpustiti zaradi svojih strahov...

Pravijo, da je to obdobje cement za našo prihodnost. Se ti zdi, da smo bili včeraj stari 18? ... Se pravi, da bomo jutri stari 30! Tako hitro???

DAJMO VREDNOST NAŠEMU ČASU ... NAJ NAM NE ZBEŽI.
Življenje se ne meri po količini vdihov, ampak po tistih trenutkih, ki nam vzamejo sapo.

_______________________________________________________________________________

Pa lep dan!