zaspana

Zadnjih nekaj let resno premišljujem o spalni bolezni. Mislim, da jo imam. hihi

Zdi se mi, da sem zelo zaspane sorte. Vedno sem zaspana. Najbolj grozna so jutra. Rabim namreč celo dopoldne, da pridem k sebi. Brez kave si ne predstavljam življenja. Vem, da je moj ritem življenja nekoliko obrnjen na glavo. Večer se zame prične po deseti uri. Zelo pozno mi uspe najti pot do postelje. Zjutraj pa me niti lepo sončno vreme ne premami, da bi predčasno zapustila toplo posteljo. Meni se je tako lepo cartat ...

Danes, na primer, je takšen dan. Zaspana sem se zbudila. S težkimi vekami sem komaj preživela dolgočasno dopoldne, polno dolgih in nepomembnih besed. Ob vsaki pavzi sem se nalivala s kavo v upanju, da le-ta čim prej prežene misel na spanje. Že celo popoldne premišljujem, da bom danes ziher predčasno smuknila v mežkovo deželo. Seveda pa ne znam reči NE in sem se zmenila še za dve pijači.

In šele zdaj sem prispela domov ...