Še zadnje poglavje o potepanju po Kubi.
MATANZAS. Mesto, zgrajeno na sugar money. Meni je bilo zelo simpatično. Fajn za raziskovanje in potepanje za zadnja dva dni. Po moje je uspešen pobeg iz Varadera mojim očem zakril prenekatero slabost. Prav tako smo imeli srečno z nastanitvijo. V LP smo našli simpatično Caso particular, ki se nahajala v samem mestne jedru.
V mestu mi je uspelo zapraviti še nekaj pesos nacional (1EUR=1,41 CUC, 1 CUC=24 NUP). Pofirbcat sva šla celo v nekaj trgovin.
MATANZAS. Mesto, zgrajeno na sugar money. Meni je bilo zelo simpatično. Fajn za raziskovanje in potepanje za zadnja dva dni. Po moje je uspešen pobeg iz Varadera mojim očem zakril prenekatero slabost. Prav tako smo imeli srečno z nastanitvijo. V LP smo našli simpatično Caso particular, ki se nahajala v samem mestne jedru.
V mestu mi je uspelo zapraviti še nekaj pesos nacional (1EUR=1,41 CUC, 1 CUC=24 NUP). Pofirbcat sva šla celo v nekaj trgovin.
A sem že omenila, da se na Kubi papirja po opravljeni toaleti NE meče v školjko?! Sploh pa ne kakšnih osvežilnih robčkov. Za to je namenjen koš ob školjki. Sprva je bilo malce čudno, ampak sem se hitro privadila. Čudno se je bilo na to navado doma spet privaditi. :)))
Darilca. Rum, cigare in kič (uhančki, verižice ...). Iz države naj bi bilo dovoljeno izvoziti 23 cigar brez računa (po novem baje več). Seveda sem jih imela veliko več. ... če so me domačini nasračkali še za neke natur cigare. Mi je pa žal, da nisem prinesla rajši še kakšen ekstra liter ruma. Njami ...
Pa brez majice z motivom CHE GUEVARE tudi nisem prišla domov ...
Pa brez majice z motivom CHE GUEVARE tudi nisem prišla domov ...
Še ena zanimivost. Ljudje na Kubi ne smrdijo. So izredno čisti. Kljub temu, da jim mila primanjkuje. Nekateri si oblačila dnevno operejo. Za njimi se ne vije vonj 100 let starega potu kot npr. pri nas. Tuširajo se večkrat na dan. Marsikoga bi poslala na Kubo na tečaj osebne higiene.
To je naslovnica LP. Gospoda z naslovnica zlahka srečate na ulici v Havani. Njegova zgodba v LP ni opisana. Ime mu je Rinaldo. Razen svojega imena ne zna povedati skoraj ničesar. V času najhujšega pomanjkanja periodo especial, ko se je Kuba odprla turistom, so intelektualno ovirane iz zavetišč spustili na ulice, da bi od tujca naprosili drobiž za preživetje, ki jim ga država ni mogla zagotoviti.
Rinaldo je od takrat na ulici. Ni mu hudega. S Chejevo baretko je kot magnet za fotoaparate in z miloščino zasluži bistveno več kot kateri koli univerzitetni profesor na Kubi. (to sem prebrala v PIL-ovem članku)
Rinaldo je od takrat na ulici. Ni mu hudega. S Chejevo baretko je kot magnet za fotoaparate in z miloščino zasluži bistveno več kot kateri koli univerzitetni profesor na Kubi. (to sem prebrala v PIL-ovem članku)
Ekola. To je bilo o Kubi vse. O prelepih in sexipilnih Kubancih pa na pivu. ;))))
Ni komentarjev:
Objavite komentar