Že včeraj zvečer, ko sem se vračala s potepanja, sem se s težavo pripeljala domov. Prilepljena na vetrobransko steklo, s široko odprtimi očmi sem se trudila iskati in tudi ostati na cesti. Pišuka je padalo.
Da o današnjem dopoldnevu niti ne začnem.
Zjutraj sem se psihično pripravila na zasnežene ceste in dooolge kolone. Mislim, da sem v službo zamudila le 20 minut. In to popolnoma skulirana.
Zjutraj sem se psihično pripravila na zasnežene ceste in dooolge kolone. Mislim, da sem v službo zamudila le 20 minut. In to popolnoma skulirana.
Kasneje je bilo tudi meni lepo opazovati snežinke in belo Ljubljano. Na toplem in s šalco kafeta.
Po spletu naključij (?!) sem se odločila, da dopoldne preživim na strokovnem posvetu, ki se je odvijal na drugi strani mesta, na eni izmed fakultet. Glede na kaos, ki je vladal na ljubljanskih cestah, sem se odločila za bus (LPP) - hitro, poceni, udobno.
Z zamudo sem že štartala. In kar krepko zamudila začetek posveta. Vsaj tako sem mislila. Sneg je očitno ohromil vso Slovenijo. Tako nisem zamudila niti minutke. Pa tudi nepotrebnemu čakanju sem se izognila.
Glede strokovnega posveta pa ...
So ljudje, ki pustijo vtis. Z nastopom. Načinom razmišljanja. Drznostjo. Predstavitvijo. Zagnanostjo. Delom. Ti dajo misliti ...
In so strokovnjaki (kao), ki ga ne. Žal. In škoda.
P.S.
Da pojasnim še naslov.
Danes sem bila primorana zaviti v eno izmed štumftrgovin in si kupiti dva para nogavic. Hitela sem na ingliš. Čvekala po mobitelu, veselo razlagala o svojih strokovnih pogledih in pedagoških zlorabah (ql izraz, a ne?!).
Z usnjenimi čeveljčki (beri: neustrezna obutev) sem poskakovala po neočiščenih pločnikih - kar se mi je sprva zdelo še zabavno. Ko pa sem zabredla v ledeno brozgo do kolen in je voda prepojila čevlje, pa je moja surla segala do tal. Dobra volja je kar skopnela z obraza. Vsaj za določen čas. ;-)
No, imam pa dva para novih štumfov. (??? n ali m) ;-)
1 komentar:
Pika nogavička ;)
Lp,
Objavite komentar