Glede na to, da sem preživela mesec julij na drugem koncu sveta. Kjer je bil mraz. Kjer je na izložbenih oknih pisalo "winter sale". Kjer me je zeblo v prste na nogah. Kjer sem si kupovala rokavice in kape...
So me prijatelji peljali na morje. Točneje Zmago in Tanja. Potepali smo se po Dubrovniku (občutno premalo časa), sledil je Orebić (Pelješac) in še nekaj dni Paga. Vsako leto pridem domov z daljšim seznamom nepogrešljivih pripomočkov za udobno kampiranje. :-)
Če smo imeli srečo pri iskanju sobe v Dubrovniku (super lokacija in prekrasna soba s čudovitim pogledom na mestno jedro), smo se pa zato skoraj dve uri fijakali po Pelješacu in iskali primeren kamp.
Kamping standardi ljudi so res ZELO različni. Do nedavnega sem mislila, da jaz NEkompiciram. Wrong! Z našim majhnim šotorčkom pa res ne bom kampirala na kamenju in žgočem soncu. Očitno to nekaterih ne moti. Skoraj me je tudi fršlok, ko sem slišala, da je bil nek kamp poln. Vedno se najde prostor še za en šotor ... Se pa s tem res zmanjša kvaliteta bivanja. :-) Presenečena sem bila tudi nad gostoto kampov. Vsak, ki ima za bajto meter zemlje, hitro postavi napis KAMP.
Mah, se učimo ...
V Orebiću smo torej poiskali simpatičen in zelo miren kamp. Poln Slovencev. Kar je bilo nemoteče. Lepa plaža. FKK tokrat nismo našli. Pa saj tudi nismo imeli časa za iskanje, saj smo bili prezasedeni s poležavanjem na plaži in branjem. Če je bila prva polovica letošnjega leta nebralno obarvana, sem v teh dneh prišla na zeleno vejo glede števila prebranih knjig. Kvalilteta pa ... heheh, primerna počitniškemu duhu.
Iz Orebića je sledilo še nekaj dni Paga. Predvsem jaz sem si zaželela malo vrveža. :-))))
Bilo je super. Družba enkratna. Vesela sem, da sem tudi sama doživela malo poletja (čeprav vremenarji že grozijo, da je te dni zadnji vročinski val).
So me prijatelji peljali na morje. Točneje Zmago in Tanja. Potepali smo se po Dubrovniku (občutno premalo časa), sledil je Orebić (Pelješac) in še nekaj dni Paga. Vsako leto pridem domov z daljšim seznamom nepogrešljivih pripomočkov za udobno kampiranje. :-)
Če smo imeli srečo pri iskanju sobe v Dubrovniku (super lokacija in prekrasna soba s čudovitim pogledom na mestno jedro), smo se pa zato skoraj dve uri fijakali po Pelješacu in iskali primeren kamp.
Kamping standardi ljudi so res ZELO različni. Do nedavnega sem mislila, da jaz NEkompiciram. Wrong! Z našim majhnim šotorčkom pa res ne bom kampirala na kamenju in žgočem soncu. Očitno to nekaterih ne moti. Skoraj me je tudi fršlok, ko sem slišala, da je bil nek kamp poln. Vedno se najde prostor še za en šotor ... Se pa s tem res zmanjša kvaliteta bivanja. :-) Presenečena sem bila tudi nad gostoto kampov. Vsak, ki ima za bajto meter zemlje, hitro postavi napis KAMP.
Mah, se učimo ...
V Orebiću smo torej poiskali simpatičen in zelo miren kamp. Poln Slovencev. Kar je bilo nemoteče. Lepa plaža. FKK tokrat nismo našli. Pa saj tudi nismo imeli časa za iskanje, saj smo bili prezasedeni s poležavanjem na plaži in branjem. Če je bila prva polovica letošnjega leta nebralno obarvana, sem v teh dneh prišla na zeleno vejo glede števila prebranih knjig. Kvalilteta pa ... heheh, primerna počitniškemu duhu.
Iz Orebića je sledilo še nekaj dni Paga. Predvsem jaz sem si zaželela malo vrveža. :-))))
Bilo je super. Družba enkratna. Vesela sem, da sem tudi sama doživela malo poletja (čeprav vremenarji že grozijo, da je te dni zadnji vročinski val).
3 komentarji:
Če želiš, da te kdo razume glede zasedenih kampov, potem sva z z Irenco pravi naslov. Večurno iskanje prostega kotička za najim mali šotor je bil skoraj najin hjobi, čeprav je to gleda na prostranost wild westa prav absurno!!!
Res je blo fajn.
Saj si že vse napisaal.
Jaz dodajam le še: dobra družba smo bli!!!
ja res je lepo smo se meli, andreja in tanja sta colski, tanja se enkrat hvala , sej ves zakaj. Vesel sem , da mam taki prijateljici. Zmago
Objavite komentar