četrtek, 27. avgust 2009

Na vrhu se vedno srečamo.

Ko se na vrhu dobimo-kolesarja in pohodnica.
V Boliviji na "cesti smrti" sem spoznala, da kolo pač ni moj prijatelj. Ja, kot prevozno sredstvo. Da bi se pa s kolesom podala na kakšen hrib?! Ni šans! Bom kar lepo pešačila.



2 komentarja:

Anonimni pravi ...

tako ali drugače, sam da se maš fajn! t.

Tanja pravi ...

Res je bil neverjetno lep občutek - se srečati na vrhu. Malo nepričakovano je pač toliko lepše. Al pa sem bila zadeta od veselja, ko sem prigonila gor :)