sreda, 17. februar 2010

z desko na sneg


Iščem Fanta. Tokrat NE za kidanje. Ampak za masažo. (Uslug ne vračam!) ;-)
Spet me vse boli. Jp, bilo je veliko padcev.
Auč.
Včeraj me je sonce pognalo z desko na sneg. Kljub neprespani noči (opa), sem deskala kot velika.
Smučišče na celjski koči je nalašč zame. Samo otroci in jaz. Hehe. Nene, saj ni tako hudo. (še huje je).
Bumftresk. In že sem bila na riti. Kako grdo me je šele vrglo čez bord. Na kolena. Auuuva. ;-)
Mislim, da sem včeraj tudi doktorirala iz znanosti, kako ne pasti na vlečnici. Sidro, jaz in bord ne gremo lih skupaj. Z nasmehom do ušes sem omrežila prijaznega žičničarja, da mi je pomagal. Ulovil je sidro (namesto mene) in mi ga podal. Sama pa sem se trudila, da nisem telebnila.
Mal sem tudi bentila, ker ni bilo nikjer nobene klopce. Jah, le kako se naj pa odpočijem?! ne razmišljajo! ;-)
Če sem vas kakšno leto nazaj zasipala z zapisi o teku, vas bom pa to zimo o deskanju (in padcih). ;-)







Ni komentarjev: