ponedeljek, 14. junij 2010

oh, ta moj avto

Nimam jaz sreče z mojim črnuhom. Al se mi pokvarijo vratca, da ne morem tankat, al dobim kakšno buško na havbi, al pa mi začne utripat kakšna nebodigatreba lučka na armaturi.
Aaaa ... panika!
Pa gredo spet živčki, pa telefonarjenje (s ponesrečenimi razlagami o stanju avtomobila), pa čas in denar seveda!
Pišuka ...


Medtem pa sanjam.
Sanjam o morju in o borovcih. Pa o lahkotnem vetriču, ki mi odpira platnico ene izmed čakajočih knjig, ki sem jim pritovorila iz knjižnice. Sanjam o rumenem ležalniku, ki me čaka v kurilnici, in o sončni kremi ter slani koži. Sanjam o dopustu, o morju, o jutranji kavi, ki jo srkam na veliki senčni terasi s pogledom na Jadran. Sanjam ...

2 komentarja:

Ivana pravi ...

Avto pustmo ;-).
Sanje so pa še kako uresničljive. Verjamem, da bodo kaj kmalu postale resničnost. Še dvakrat greš spat, in boš ob Jadranu, na veliki sončni terasi, v prijetni družbi, s slano kožo, namazano s sončno kremo, srkala kavo, brala knjige in vohala borovce.

andreja pravi ...

hehe, iz tvojih ust v božja ušesa ;-)