sreda, 6. oktober 2010

Beljenje

- ali kako pregnati fanta.
Že slab mesec čakam na "nekaj zbitih lat" (beri: novo dnevno). O nefleksibilnosti programov "Gorenje pohištvo" niti ne bi izgubljala besed. Ni šanse, da bi kakšno desko prenesel iz enega v drug program. Kakšen šnelkurz v Ikei jim ne bi škodil. Hkrati pa sem dobila namig, da bi lahko kakšno steno v dnevni sobi popestrila še s kakšno barvo. Zakaj pa ne?! Sila preprosto je narediti barvno flikco. Še boljše pa je, če ti seveda kdo drug nariše vzorec na steno. Vse skupaj bi (je) trajalo kakšno popoldne. OK, mogoče dva, saj je potrebno upoštevati še čas Andrejinega kompliciranja in luščenja stene.
Pa pride še en namig glede (včasih) sivega hodnika. Ah, nič hudega sluteč sem tako sklicala delovni vikend in nabavila še dva dodatna
penznla. Na mrzel, deževen dan smo se spravili na sive stene. Dan poprej pa sem darovala zaščiti podbojev, parketa, letvic ... Mislim, da sem bila večji del dneva na kolenih. Tudi dan po pleskanju sem preživela na kolenih. In drgnila. (V dvoje.) Kdo si je izmislil pol-pralne, visoko-zaščitne barve, da jih zaboga ne spraviš s ploščic?!
Danes, ko je beljenja konec, se rada ozrem po belih stenah hodnika. Hvaležna sem dodatnim parom rok, ki so pridno pleskali po stenah.
V bodoče dvomim, da se bom še kdaj spustila v boj s stenami, ki puščajo na čopiču star omet.
I'm too old for this shit! ;-)

1 komentar:

Saša pravi ...

edino pravilno, da si se sama lotila beljenja.
zakaj za vraga bi se za nekaj kar znamo sami, plačevalo mojstrom.
sem te linkala na mojem blogu:)