v iskanju mišic

Potepanje po Aziji poleti 2007 je bil začetek novega poglavja "Za manjšo rit" v Andrejini knjigi življenja. Od takrat migam. Tako in drugače. Pozimi in poleti. Po ravnem in po hribih. Sama in v družbi.
Nekako pa sem se v tem času uspela izogniti telovadnicam. Vse do danes. Ker nisem ravno vzornica glede prehranjevalnih navad, pa šalufki ostajajo. Občasno malo splahnijo, sploh netiste dni v mesecu, ampak v glasnem so. In ostajajo. :)
Moj dobri prijatelj me je tako prepričal, da sem se odločila za mandat finesa.
Zaenkrat nisem prav nič navdušena. Ne nad napravami, ne nad načinom vadbe in ne nad rezultati. Sem pa že nekajkrat pridno trenirala oči in ušesa. Dva mišičnjaka sta se med vadbo tako drla, da sem skoraj zletela z orbidreka. Ko pa sem ju zagledala, nisem več mogla odmakniti pogleda. Še nikoli nisem videla, da bi se fantje toliko časa (in tolikokrat) gledali (pred, med in po vadbi) v ogledalo.
In ni mi še čisto jasno, kaj točno naj počnem med pavzami, ki trajajo kakšno minuto med posamezno vadbo?! No, razen tega, da se gledam v ogledalo.
Relativno pridno tudi skrivam, da dvigujem le eno ploščico.
Ampak zima šele prihaja. In ure fitnesa tudi.
to be continued ...