Moja dobra prijateljica se je odločila za praznovanje rojstnega dneva v luštni koči nekje nad Tržičem.Moj jekleni konjiček je zmogel - strmo pot navzgor. Po ozki, ovinkasti, asfaltirani cesti sem vozila zelo suvereno. Vožnja po makadamu je bila že bolj zanimiva. Jap, malo me je bilo pa res strah. Tišina. Megla. Gozd. Nikjer nikogar. Malo pod vrhom, ko sem se skoraj že izgubila in nekoliko zapaničarila, pa sem srečala rumen kombi-Family Frost. No, če je pa ta prilezel gor ...
V idilični koči, sredi travnika, kjer so se pasle krave, me je čakalo mrzlo pivo ;-) Še prej pa se je bilo treba sprehoditi med kravami (ki se jih do sedaj nisem bala; res pa je, da se med njimi še nisem sprehajala; sploh pa ne z živo rumenim dežnikom) in preskočiti električnega pastirja. Da o fini hrani in čevapih niti ne začnem ...
Preživela sem fajn žur med Gorenjci. Res pa je, da ga je organizirala Štajerka.
V idilični koči, sredi travnika, kjer so se pasle krave, me je čakalo mrzlo pivo ;-) Še prej pa se je bilo treba sprehoditi med kravami (ki se jih do sedaj nisem bala; res pa je, da se med njimi še nisem sprehajala; sploh pa ne z živo rumenim dežnikom) in preskočiti električnega pastirja. Da o fini hrani in čevapih niti ne začnem ...
Preživela sem fajn žur med Gorenjci. Res pa je, da ga je organizirala Štajerka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar