zmagovalka!

Za mano je še ena 10ka! Jupi! Tokrat mi je uspelo priteči na cilj pod eno uro (0:58:20)! Kljub zelo, zelo slabi napovedi, je bilo super. Ni deževalo, kar je najpomembnejše! Vetrič me je hladil. Ljudje (za spremembo) niso cepali kot muhe.
Še vedno pa sem pred tekom nervozna. Ko sem se danes zbudila, mi je srček skoraj ušel, tako je tiktakal. Zaradi zaspanca, ki je bil še komastricatoma in je potreboval dobre pol ure, da si je poštimal frizurco (in še kaj), ko naj bi ga z Ivano pobrali, nisem imela do starta niti časa za živčnost. Posledično sem tudi ostala brez majčke. Spet. In spet bom preveliko dobila po pošti. ;-)
Navijaška skupina je bila super. Pridno je trpela moje čustvene izbruhe. Še bolj pridno pa so me spodbujali.
Prosto si na startu ne morem pomagat. Nekaj časa sem na robu solz. Nekaj časa se smejim. Potem dobim kurjo polt. Sledi poskakovanje. In trepljanje Zmaga. Ta si ponavadi prisluži črnico na rami. Če ostane še kaj časa, pa vse še ponovi.
Med polmaratonci je bil tudi Pahor. Ql! In zdi se mi, da je imel zelo dober rezultat.
Sama pa sem obrala že preizkušeno taktiko. Tokrat sem si izbrala širokorameno žensko, ki sem jo pridno "zasledovala". A na koncu prehitela!
Organizatorjem je tudi letos uspelo očarati publiko s spustom balonov v obliki rdečih src ob startu. No, res ne vidim razloga zakaj se ne bi drugo leto spet vrnila v Radence. Ivana, Zmago?