Imela sem res dober namen. Bujenje nastavila na sedmo zjutraj. Seveda ni šlo. Kakšno urco kasneje mi je le uspelo posrebati kavo, pograbiti ključe in se odpraviti Grmadi naproti.Jutro ni bilo moje. Sonce je žgalo. Sončna očala so ostala doma. Na mp3ju nobene dobre muske. Nekje na sredini hriba me je prehitela še ena pohodnica. Hudirja je bila hitra. Naenkrat je bila za mano in že smuknila mimo. Nekaj metrov sem se celo trudila, da bi jo dohajala. Pa ni šlo. Od mene je kapljalo in curljalo. Dihala sem kot lokomotiva. Z veliki napori sem le prisopihala na vrh hriba. Slabe volje, saj sem bila počasna kot polž. Obesila sem se na vsako drevo, ki je bilo ob poti in počivala. Ko le ne bi bila tako tekmovalna. ;-)
Pa pozna se tudi, da nisem imela pred sabo njegove sexi ritke, ki me ponavadi motivira. ;-)))))
Ni komentarjev:
Objavite komentar