še ena pohodniška

Tokrat sva jo mahnila v Logarsko dolino. Na ogled slovenskih lepot in malo rekreacije.
Dan se je pričel pestro. Za dobro jutri sem se prelevila v Šumija in se trudila NEzgaziti kakšnega kolesarja (reees jih je bilo veliko). Plačala sva 6 ojrov vstopnine (???) ter se s polnim nahrbtnikom vode in sendvičev podala na slap Rinko in Okrešelj. Glede na vreme sva menila, da bo to dovolj velik podvig za prvič.
V manj kot uri sva se že hladila v senčki pri koči, se basala s sendviči in spila vso zalogo vode. Naredila sva še šetnjo po travniku in se vzajemno spodbujala, da je res prevroče za kakršnokoli nadaljevanje poti. Potem pa sva zagledala avtobus pohodnikov s prevelikimi nahrbtniki, neustrezno obutvijo in kakšnim fotoaparatom preveč. Pika na i je bila gospa v modrem, ki nama je zakričala v pozdrav, da sva že tekla proti koči po nove zaloge vode. Če bo pa ona zmogla ...
Že v štatru sva falila pot. Namesto, da bi zavila levo proti Kamniškemu sedlu, sva sledila puščici "zahtevna pot" v desno. Po taisti poti je nekaj minut prej korakala gospa v modrem, s prevelikim fotoaparatom. Če ona zmore ... In tako sva jo mahnila na Savinjsko sedlo. Ne bom razglabljala o tem, da se je skupina kvazi pohodnikov, ki so bili "krivci" za najino nadaljevanje poti, ustavila na skalovju (100 m od koče) in škljocala okoliške hribe.
Midva imava očitno zelo rada table z napisi "zelo nevarna pot", saj sva jo nekje pod vrhom mahnila proti Mrzli gori.
Doma naju je pa čakala "šola napotkov" o primernosti hribov za začetnike. :-)))
Pot navzdol je bila luštna. Do Okrešlja. Veter je narahlo pihljal. Celo po snegu sva hodila in se malo ohladila. Zadnje pol ure pa sva se postavila v vrsto in hodila v gosjem redu. Ljudje so očitno spregledali še ne postavljeno tablo - "v hrib prepovedano v natikačih". Totalno neodgovorno!!!

Včeraj sva v pripeki priplezala na (skoraj) dvatisočaka. Mogoče se kdaj ojunačim in Logarsko osvojim z biciklom.