sobota, 12. januar 2008

stop

Stop! Tukaj izstopim. Ups, prepozno. In s prešernim nasmehom sem opazovala, kako se postaja oddaljuje ...

Pred dnevi sem se odločila, da se v mesto odpravim s tazelenim avtobusom. Da mestnega jedra ne bom po nepotrebnem svinjala z avtom. Pa še parkirat nimam kje. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Po novem (zame je novo) obstaja postaja med Bavarskim dvorom in Namo. In prvič sem se peljala z avtobusom 14b. Držala sem pesti, da se bom vsaj približno peljala v pravo smer. Nisem več na tekočem. Vse se je spremenilo. Vozni red. Številke nekaterih trol. Proge. Včasih sem imela LPP v malem prstu. Vse sem imela naštudirano. Kdaj, kje prestopiti, najkrajša, najhitrejša pot ... Včasih, ko sem, če pomislim nazaj, imela zelo veliko (preveč) prostega časa, pa sem se "samo malo" vozila po Ljubljani. Bilo je luštno.

Vsekakor je po Ljubljani (naj)lažje "potovati" s kolesom. Paziti moraš samo na nore in živčne voznike (da te ne zbijejo), nestrpne pešce, ki radi zavijejo na rdeč pločnik in može v modrem. Saši in Simoni niti mraz in sneg ne prideta do živega.

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Hei!
Meni je tudi najboljše s kolesom po Ljubljani, ampak v takem mrazu in vremenu pa res ni denarja, da bi se vsedla na kolo in odpeljala v mesto. Zato raje v tem času uporabljam LPP. Je pa res, da se e kar nekaj stvari glede trol spremenilo.

Lp

Simona pravi ...

Hm, ja kolo je res praktično, samo ne vem če nima kaj pri tem, da sem bila to zimo že kar ene parkrat bolana ;)
Lp

Anonimni pravi ...

Ko sem si jaz v četrtem letniku omislila kolo, sem bila vedno mokra (pomlad). Zelo pa mi je prišel prav kolo, ko sem raznašala letake po lj preko študenta in ugotavljala s kakšnimi težavami se srečujejo poštarji, ko ne najdejo nabiralnika.

LP, maja