bellissimo

Že dva dni se kremžim. Dežuje. Odkar smo prispele iz Toskane. Komaj sem čakala, da napišem nekaj stavkov o road tripu, a se mi kar ni dalo.
V soboto (v zgodnjih jutranjih urah) smo se tri fejst punce odpeljale proti Toskani (mimo Benetk, Padove, Bologne, Prata). Na poti smo imele srečo in smo se izognile vsem prometnim zamaškom. Zlasti v okolici večjih italijanskih mest-Trst, Padova. Po forumih in blogih sem brala, da se lahko pot iz pet zavleče na sedem in več ur. Malo (ampak res malo) smo se bale, da bomo srečale (nekje na poti) pol Celja in Žalca. Nini so v knjižnici namreč povedali, da je že tasedma, ki je taisti dan iskala knjigo o Toskani.
Voznica Nina je bila carica. Vse je imela pod kontrolo. Že kmalu po prihodu v Firence se je navdala taprave italijanske vožnje in se uspešno integrirala med italijanske voznike. Na pot smo se podale tudi brez elektronskega garmina. Imele smo super kopilotko, ki odlično bere zemljevide. In na poti smo jih zamenjale kar nekaj.
Dva dni in dve noči smo se potikale po Firencah.

Ljubezen do lepega, umetnosti, mode, dobre hrane in do življenja samega. Spomladanski vonj rumenih mimoz, neskončni vinogradi, ozke tlakovane uličice, ki ohranjajo renesančni pridih, ter policisti v Armanijevih uniformah in z očali Dolce & Gabanna. Vse to sta Toskana in Firence. Firence-mesto po dolgem v celoti lahko prehodimo v pol ure, večina znamenitosti pa je v strogem središču, ki je zaprt za promet. Prebivalci se prevažajo kar s kolesi ali majhnimi motorji, imenovanimi motorino.

Že doma smo si našle zelo poceni hotel (12 ojrov na noč). Izredno srečo pa smo imele tudi s parkiranjem. Ulico stran od hotela nam je en gospod začel kriliti z rokami, da ne smemo peljati naprej v ulico. Seveda ni znal besede angleško niti slovensko, me pa ne italijansko. Z rokami smo se vse zmenili. Napotil nas je v sosednji hotel, kjer smo lahko parkirale (20orov na noč). Parkirišče je bilo zavarovano z velikimi železnimi vrati, avto pa je bil pod drevcem v senčki. Priznam, Firenc sem se kar malo bala, saj so me ljudje po vseh forumih strašili s katastrofalno visokimi cenami. Pha, pa sploh ni bilo tako hudo. Npr. kafe za oroinpol... Srečnice smo nabasala tudi na t.i. kulturni vikend v Firencah. Vse državne galerije, muzeji so bili 4free. V LP je sicer pisalo, da se kaj takega zgodi vsako leto enkrat pomladi, ampak se datumi spreminjajo in je točnega nemogoče predvideti. Bravo me! Prvo uro lutanja po mestu smo se znašle pred Accademijo (Galleria dell'Accademia). LP (in ostali vodiči) poroča o dolgih kolonah in nujni predhodni rezervaciji (4 ojre za rezevacijo). No, me smo videle Davida (David di Michelangelo) brez čakanja. Naša zgodovinarka je poskrbela za vse potrebne informacije povezane z mestom. Vem samo to, da je bilo veliko govora o Medičejcih. :-))))

Ogledale smo si vsemogoče- krstilnico na Piazzi del Duomo (iz 11. stoletja je ena izmed atrakcij v mestu. Najbolj znana pa so vrata s pozlačenim reliefom, ki gledajo proti katedrali. Pisano je izdelal vrata v prvi polovici 14. stoletja, zlati relief je Ghiberti dodal stoletje kasneje. Kljub poznemu septembru in relativno zgodnji uri je bil trg pol turistov. Kakšno je šele tukaj poleti?), katedralo Santa Maria del Fiore, Giottov zvonik (vrsta za sprehod na vrh kupole je še vedno doooolga, spremenila se je le vstopnina na 8eu na osebo; 463 stopnic, 114,5 metrov), Dantejevo rojstno hišo (no, na zunaj), Medičejsko kapelo, cerkev sv. Križa (kjer so pokopani najbolj slavni možje Firenc), palačo Uffizi (od zunaj), znameni most Ponte Vicchia (Je edini izmed starih mostov v Firencah, ki je prestal do danes. Včasih so tukaj opravljali svojo obrt mesarji in seveda ostanke priročno metali v reko. Konec 16. stoletja so mestni veljaki izdali odlok, da so lahko po mostu le trgovine z nakitom in tako je še danes. Ne samo starejše gospe, tudi me smo bile prilepljene na izložbe.), palačo Pitti, Loggia del Mercato nuovo (pokrita tržnica; tukaj smo "božale" merjasca), San Lorenz (malo morje stojnic kjer povečini prodajajo usnjene izdelke in spominke; ulični prodajalce, ki prodajajo ponaredke Gucci, Prada in podobnih torbic, ur...; povsod so tudi opozorilni znaki, da je kupovanje ponaredkov kaznivo; ulični prodajalci vedno oprezajo za policijo in v primeru, da se pojavijo tečejo z rjuho prek rame.), Palazzo Vecchio (mestna hiša Firenc zraven katere je "Loggia dei Lanzi" kjer so kopije znanih kipov).

Ziher smo si ogledale še kaj, a sem pozabila. Tanja, Nina help!
Smo pa doživele gnečo pred palačo Uffizi, kar je tudi del Florenc-veeeliko turistev in (nepopisna) gneča. Prijazen Japonec nam je zaupal, da čaka v vrsti že 4 ure, pa je bil še vedno nekaj metrov od vhoda. Njegove besede so nas pognale v dir-stan od palače, da nam slučajno kdo ne ukrade kakšne ure. :-)
Vse smo že slišale, da je italijansko pivo za en drek. In v to smo se prepričale že prvi večer. Ampak je bil cel dan res sonček in zvečer smo bile žejne. Kaj žejne, dehidrirane smo bile!
Iste napake nismo več ponovile. En večer smo posvetile okušanju rdečega in en večer belega vina. Nisem poznavalka vin. Ampak meni so se zdela vsa zelo dobra. Za liter smo odštele od 5 do 11 ojrov. Odvisno kje smo ga pile, iz kakšnih kozarcev, postrežba...
Pred Basilico di Santa Croce, kjer so med drugim pokopani Michelangelo, Donatello, Machiavelli, Gallileo, Fermi in Marconi, smo naletele na sejem. Iz vseh koncev dežele so "obrtniki" prišli v Firence predstavljat njihove tradicionalne jedi in pijačo. Od vinčka, sirov, oliv... do lesenih figur-ostržek, vrtalke... Tukaj smo preživele drugi večer. Razlog-odlično vino. Priporočam!
Navdušene nad mestom smo se v ponedeljek zjutraj odpeljale proti San Gimignano.
to be continued...