Potosi

Ponoči smo zapustili LaPaz in v zgodnjih jutranjih urah prispeli v najvišje ležeče mesto na svetu-Potosi. Mislim, da lezi na 4200m nad.v. Po vsem tem času bi se nekako že morala navaditi na višino. Ampak me vsaka stopnička ali klanec (ki jih je kar veliko ...) zmatra in diham kot lokomotiva. Mah, drugače mi ni hudega. Včeraj smo imeli v LaPazu shoping dan in sem si nakupila nekaj rokavičk in kap (in se veliko drugega kiča), da me ne bo (več) zeblo.

Zvečer, nekaj km iz LaPaza je začelo tudi full snežiti. Kaj takega ... Vi se verjetno skrivate kje v senčki, jaz pa sem zabubljena do vratu v topla oblačila. hihi

Potosi-blessed, cursed, rich, depressed!




Mesto je bilo najdeno 1545 leta. V 17.stol. je veljalo za največje in najbogatejše mesto v Latinski Ameriki.
Cerro Rico je (bila nekdaj) bogata in mogočna gora, pod njo je rudnik srebra in govori o žalostni zgodbi tukaj živečih in še delujočih rudarjev.
V rudniku je delalo milijone delavcev. Sužnje-delavce so uvažali celo iz Afrike. Razmere so bile/ so še vedno zelo slabe, katastrofalne. Rudnik je terjal 8milijonov ljudi (bolezen, nesreče ...). Za nekdaj največji rudnik na svetu so se v 19.stol. dobri časi končali. Srebra je začelo zmanjkovati. Baje so iz rudnika nakopali toliko srebra, da bi lahko zgradili most iz Španije do Bolivije.
Ženske, ki prinašajo nesrečo, delajo zunaj rudnika. Ločujejo rudo. Delajo tudi otroci. Uradno izven rudnika. Vse za preživetje. Pred vsakim vhodom v rudnik stoji hiška. Družina, ki živi v tej hiši, varuje vhod v rudnik.
Predno smo se opremili v "bojno" opremo, smo rudarjem nakupili kokine liste (ki jih žvečijo kot tobak), dinamit in 96% alkohol (al je 94%, ne vem točno).
V rudniku vlada hierarhija. Delavci si opremo kupujejo sami. Zaščita je slaba. Prezračevalni sistem tudi. Da o NEplaniranem kopanju niti ne govorim.
Mesto, kjer je blišč že davno izginil, pusti pečat!