Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič
in zopet
in znova.
1 komentar:
To je pa res ena lepa pesem.
Med učenjem za pravosodni izpit sem jo imela nalepljeno na steni pred sabo. Med duhamornim pomnjenjem pravnega reda je recitiranje te pesmi obarvalo moj svet.
Objavite komentar