Zadnji mesec sem začela pogosteje (ponovno) sopihati na sosednji hribček. V zadnjih dneh pa sva s Tanjo našli prve klope.
Saj ne moreš verjeti! So pa trdovratni. Predvsem pa posileni! Do sedaj me klopi niti nisi preveč skrbeli. Po klatenju po gozdu je sledil tuš, pregled telesa. Oblačila pa obvezno v stroj. Ne toliko zaradi klopov kot zaradi dejstva, da se mi vedno rata ustrati do kolen. Pa kvaliteta terena niti ni važna.
Pride pa 32 ojrov. Ko bom lih v ambulanti. In bom dobila že eno dozo proti rumeni mrzlici... Kaj pa še ena injekcija?!
Klopi spadajo med največje pripadnike reda pršic.
Zajedavec s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zazna najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrije primerno žrtev, na katero se prisesa.
Klopi prenašajo najmanj dva povzročitelja bolezni, in sicer povzročitelja klopnega meningitisa in borelioze.
Borelioza. Bolezen povzroča spiroheta Borrelia burgdorferi, ki je patogena predvsem za človeka. Domače in divje živali so praviloma le rezervoarji (nosilci) teh mikrobov, klopi iz družine Ixodidae pa prenašalci. Klop se z Borelio burgdorferi okuži med parazitiranjem na gostitelju. Borelije se naselijo v celicah sluznice klopovega srednjega črevesa. Ob novem obroku se sprostijo iz celic in s hemolimfo prispejo v klopove slinske žleze, od tod pa s slino v krvni obtok novega gostitelja, ki se tako okuži. Borelija potrebuje približno 24 ur, da se prebije iz črevesa v slinske žleze. Hitra odstranitev vsesanega klopa zato bistveno zmanjša možnost okužbe.
Borelioza pri človeku je bolezen, ki prizadene več organskih sistemov.
Borelia burgdorferi je antigensko izredno labilen mikroorganizem, kar je tudi vzrok, da še ni na voljo cepiva, s katerim bi ljudi učinkovito zaščitili.
Klopni meningoencefalitis
V Sloveniji je okuženost klopov s tem virusom zelo pogosta, zato je ugriz lahko nevaren. Oboli od 70 do 330 oseb na leto.
Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Ko virus vdre v telo, je bolezenske znake mogoče zgolj omiliti in bolezen pozdraviti. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno 7 dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne ponehajo, nakar sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zbranost, tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je redko smrtna bolezen (umre 1 do 2 odstotka odraslih bolnikov).
Klopni meningoencefalitis je vezan na naravna žarišča. Meje nevarnega območja v Sloveniji potekajo od Jesenic čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji, prek Zidanega mostu, mimo Celja in Šentjurja proti meji s Hrvaško. Tveganje za okužbo je največje na območju ljubljanske in celjske kotline (!) ter njunem nižjem hribovitem obrobju.
Najboljša zaščita pred boleznijo je cepljenje. Potrebno je 3-kratno cepljenje. Prvič in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno je, da dobimo dva odmerka cepiva. Na ta način dosežemo, da smo takrat, ko nastopi sezona klopov, že ustrezno zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih 5 let z enim odmerkom cepiva. Cepijo se lahko tudi otroci, ki so že dopolnili 3 leta. (vir)
Ni komentarjev:
Objavite komentar