višja sila

Kaj pomeni višja sila v praksi?! Sedaj mi je jasno.

Že četrti dan zapored se jezim (zelo milo rečeno) nase. Naspana, sredi popoldneva in dobre volje se vedno znova dogovarjam za različne podvige in izlete. Seveda mi v času dogovora, ko sem naspana, niti na misel ne pride težavno jutranje vstajanje.

Oh, že pred desetimi leti so me vsi svarili, da se bom že navadila jutranjega glasu budilke, ko bom šla v službo. No, jaz se še nisem navadila. Pa saj niti ne vem, če se želim navaditi. ;-)

Bom pač vsako jutro nekaj minut nergala in zavijala z očmi. Ko se enkrat prebudim in spijem svojo dozo kave, se hitro potolažim in že sem kot rožca.

Včeraj sem preživela pravo smučarsko dopoldne. Na prste obeh rok lahko preštejem smučarje, ki sem jih srečala na progah. Milina. Nobene gneče. Super proge. Celo nekaj sončnih žarkov sem ujela. Pa še družba je bila fajn.

Okrog poldneva pa bum. Začelo je deževati, snežiti, bliskati in grmeti. Prvič sem doživela kaj takšnega. Oči so begale po okolici in nebu, srček pa je začel pospešeno utripati. Vremenarji so sicer napovedali padavine v popoldanskem času, ampak jaz nisem nič zasledila o nevihtah.

Žičničarji so iz varnostnih razlogov ustavili vse naprave in posledično sem obtičala na Krvavcu. Prvih nekaj minut sem vsa živčna upala na hitro izboljšanje vremena, saj se mi je mudilo v službo. Po nekaj telefonskih klicih pa sem skupaj z ostalimi srečneži zavila v taprvo brunarco in se vdala v usodo. In sploh ni bilo slabo. Žur sredi popoldneva. V leseni brunarci sredi zasneženega Krvavca.