gora ni nora, nor je tist’ k’ gre gor

Celo popoldne se že grejem pod toplo odejo. Še vedno imam ledene noge in rdeč nos. Nabiram energijo in moči za nočni podvig. Kava se že kuha ...

Počitnice oz. praznike sem začela zelo aktivno. Samo še po okoliških hribih laufam. Začelo se je s polnočnicami na Homu in pohodom z baklami do cerkvice. Žive jaslice in kuhano vino (btw-ZELO dobro) sta pripomogla, da me v cerkvi ni (preveč) zeblo.

Na božični dan, ko večina ljudi ždi na toplem, pa sem že hitela Mrzlici naproti. Naj omenim, da sem vstala zelo, zelo zgodaj (ob 7ih zjutraj!!!). Baje (!!!) sem kakšno uro tako grdo gledala, da si nihče ni drznil pogovarjati z mano. Ponavljam-bilo je jutro ...
Tudi hoja mi ni delala večjih preglavic. Ko je zmanjkalo motivacije, sem pomislila na absorbirano potičko (in ostalo zaužito hrano) in korak je postal odločnejši. Neverjetno. :-)))) Bilo je vredno. Fajn družba je poskrbela za pozitivno atmosfero. Med potjo smo malo tudi zapeli. Pri tem pa zelo verjetno koga pognali v dir. Saj imamo vsi neverjetni posluh. ... NOT!

Danes, v vetru, snegu, mrazu in megli, pa sem prijatelja peljala na Grmado. Po moje mu je kar malo žal, da me je prepričal za pohod. Na začetku sva še nekaj jamrala, da bova mokra, na koncu pa sva se samo še smejala. Še na misel nama ni prišlo, da bi odnehala. No, o tem sva razmišljala, ampak si nisva drznila izustiti kaj takega. Trmi škorpijonski!
Borovničke so ublažile spust po spolzki potki. Padec na rit sodi zraven. Črnica (upam, da ne prevelika) pa tudi.