V petek je minilo natanko leto dni odkar sem prižgala zadnjo cigareto. Kar s ponosom sporočam.Kako lepo bi bilo, ko bi lahko rekla, da je mučnega odrekanje konec. Ampak temu ni tako. Sploh ne. Cigaretni dim mi še vedno diši. Želja po dimu še ni usahnila. Še vedno me stisne. Ne več tako pogosto kot sicer, pa vendarle.
Upam, da je pred mano še eno leto brez cigarete!
Diiiiši, uf, kako diši. Upam, da ne za vedno!
p.s.
O težavah (kilogramčki in prebava), ki spremljajo prenehanje kajenja, pa kdaj drugič.
O težavah (kilogramčki in prebava), ki spremljajo prenehanje kajenja, pa kdaj drugič.
3 komentarji:
čestitam, res sem ponosen nate.... , bos zdrzala bos videla...Z
:-)
baje so že obupali nad mano...
v prvih nekaj mesecih pa me niso niti resno jemali!
bravo bravo! a tolk časa je že :) kolk šiba cajt... mogoče b mogla jst tak podvig nardit s sladkarijami, bi blo koristno :) t.
Objavite komentar