Pri nas doma je za rože že od nekdaj skrbel ata. Imeli smo najlepše rože daleč naokoli. Najlepše in najbolj košate. Letos se mu je nekaj zataknilo pri potaknjencih. Zato sem jih pač nekaj dokupila. Ker na balkonu baje moraš imeti rože. Čeprav je z njimi sama skrb. Z zalivanjem in pometanjem dvorišča. Jaz pa nisem skrbna ne pri prvem ne pri drugem delu.Letos so moje rožce zelo slabo pognale. Vsaj v primerjavi z drugimi, sosedovimi. Seveda tega nisem opazila. Od ata sem dobila gnojilo in natančna navodila doziranja.
S sklonjeno glavo priznam. Jaz sem bila. Jaz sem jih zažgala. Vse. Od prve do zadnje.
Kemija mi ni nikoli ležala. In če se spomnim na otroška leta... Tudi doma smo imeli vsaj enkrat zažgane rožce (mogoče ne tako hudo) in vsaj dvakrat zažgano travo. Tako!
Leto sem se komaj navadila, da redno zalivam rože. Gnojenje je pa še prezahtevno delo zame.
Ni komentarjev:
Objavite komentar